Jedro

Ker niti ocena vrednosti glavnega tožbenega zahtevka niti znesek iz podrejenega denarnega zahtevka ne dosegata mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo glavni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik spornega stanovanja in za zemljiškoknjižni prenos njegove lastninske pravice sposobne listine, zavrnilo pa je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo 404.711,50 SIT s pp.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako ugoditev reviziji, da se izpodbijana sodba spremeni in njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se obe sodbi razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Novi ZPP je na podlagi 503. člena začel veljati 14.07.1999. Po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena se postopek po dotakratnih predpisih nadaljuje samo, če sta bila pred uveljavitvijo novega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal pred navedenim datumom. Zato je treba za postopke, ki do takrat na prvi stopnji še niso bili končani, uporabiti nov zakon. To velja za vse določbe novega zakona, razen izjem, ki so določene v 499. členu. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile tudi vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu.

Procesna predpostavka za dovoljenost revizije je med drugim tudi vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe. Ta vrednost mora v premoženjskih sporih po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP presegati 1,000.000 SIT.

Obravnavani spor je premoženjske narave. Tožnik je svoj glavni nedenarni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine ocenil z vrednostjo 323.000 SIT. Njegov podrejeni denarni zahtevek se glasi na plačilo 400.711,50 SIT. Ker nobeden od navedenih zneskov ne dosega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je moralo revizijsko sodišče nedovoljeno tožnikovo revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavreči, z njo pa tudi tožnikove priglašene revizijske stroške.