Jedro

V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov.

V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika, se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.

V sodni praksi je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena.

Izrek

I. Pritožba A. A. se zavrže. II. Pritožba B. B. se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

III. Predlagatelj sam nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Predlagatelj je s predlogom 19. 6. 2020, dopolnjenim 4. 3. 2021 sodnemu registru predlagal vpis spremembe družbenika v sodni register in sicer izbris družbenika B. B. (EMŠO: ..., v nadaljevanju: družbenik) z dnem izključitve 15. 5. 2018 in spremembo poslovnega deleža 10,2337 %. Hkrati je bil predlagan tudi izbris obremenitve pri poslovnem deležu na podlagi sklepov Okrajnega sodišča na Jesenicah1 in Okrajnega sodišča v Škofji Loki2, vse v korist upnikov C. C., D. D. in predlagatelja kot upnika.

2. Sodišče je z izpodbijanim sklepom predlogu predlagatelja ugodilo in vpisalo izbris navedenih podatkov iz sodnega registra.

3. Podlaga za izbris družbenika je pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 44/2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 155/2018 z dne 15. 5. 2018 (A2 in A3). Predlog je predlagatelj vložil že 19. 6. 2020. Zaradi napak v postopku je bil sklep o vpisu izključitve družbenika predlagatelja in izbris njegovega poslovnega deleža razveljavljen s sklepom istega sodišča Srg 2020/41336, 26. 11. 2020. Po razveljavitvi sklepa je bil predlog ponovno vpisan pod št. Srg 2021/7398 in vročen družbeniku.

4. Družbenik je predlogu ugovarjal, registrsko sodišče ga je zavrnilo. V razlogih izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da je bil predlog vpisan pod drugo registrsko številko zaradi sistemskih zahtev elektronsko vodenega sodnega registra. Gre za identičen predlog, ki je bil dopolnjen le še s predlogom za izbris obremenitve deleža in vročen družbeniku. Identiteta predloga ni bila spremenjena. Pri tem je zavzelo stališče v zvezi z vpisi izključitve družbenika in prenehanjem poslovnega deleža družbenika na podlagi sodne odločbe. Pojasnilo je, da sodna izključitev družbenika nastopi s pravnomočnostjo odločbe o izključitvi (prvi odstavek 502. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1). Družbenik je bil izključen že s pravnomočnostjo sodbe o izključitvi, ki je deklaratornega pomena. Zato družbenik nima pravnega interesa za vsebinsko nasprotovanje dejstvu, da ni bil izveden ustrezen postopek spremembe osnovnega kapitala družbe ter v predlogu za vpis posledično ni zahtevana sprememba vseh potrebnih podatkov v skladu s 502. členom ZGD-1, 35. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 44., 45. in 46. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). Izpodbijani sklep se nanaša le na izključitev družbenika iz družbe. O tem je zavzelo stališče že Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. IV Cpg 214/2021 z dne 26. 5. 2021. 5. Po prvem odstavku 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti, torej tudi morebitne obremenitve in prepovedi odsvojitve tega deleža. Zato obremenitve s pravicami drugih (zaznamba izvršilnega sodišča glede prepovedi razpolaganja z deležem ter več zastavnih pravic) na izbris ne vplivajo in ga ne preprečujejo in se izbrišejo skupaj s poslovnim deležem.

6. Stranka se v sodnem postopku ne more sklicevati na pomanjkljivosti pri zastopanju nasprotne stranke. Že zato je brezpredmetno zatrjevanje družbenika o pomanjkljivostih pri vložitvi predloga za vpis, ki naj ne bi bil vložen po zakonitem zastopniku subjekta vpisa. Poleg tega pa je C. C. vpisan kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa, ki je dal pooblastilo za zastopanje odvetniški pisarni, ki zastopa predlagatelja.

7. Po 3. alineji 1. točke tretjega odstavka 44. člena Uredbe je datum izključitve družbenika enak dnevu, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna, to je 15. 5. 2018. Oblikovalne sodbe namreč učinkujejo že z dnem pravnomočnosti odločbe. Odločba Višjega sodišča v Ljubljani je bila izdana 15. 5. 2018. Na drugačno stališče ne more vplivati trditev družbenika, da je bila odločba višjega sodišča vročena okrožnemu sodišču in njemu kasneje.

8. Po 2. točki tretjega odstavka 44. člena Uredbe se pri poslovnem deležu družbenika, ki je bil izključen, vpiše, da delež začasno nima ustanovitelja (imetnika).

**Pritožba družbenika in A. A.**

9. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila družbenik in A. A., smiselno zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje sta predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in predlog za vpis zavrne oziroma vrne zadevo v novo odločanje registrskemu sodišču. 10. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

11. Zaradi preglednosti sodne odločbe bo sodišče druge stopnje A. A. poimenovalo udeleženka, čeprav ji tega položaja kot je navedeno v nadaljevanju ni priznalo.

**O pritožbi udeleženke**

12. Pritožba ni dovoljena.

_Glede pravnega interesa za vložitev pritožbe_

13. Udeleženka smiselno uveljavlja svoj pravni interes za sodelovanje v tem postopku in sicer, da je bila že 18. 9. 2007 sklenjena pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža v notarskem zapisu notarke E. E. opr. št. SV 1781/07 med družbenikom kot odsvojiteljem in udeleženko kot pridobiteljico. S tem uveljavlja, da je bil družbenikov poslovni delež nanjo prenesen že pred pravnomočnostjo sodbe o izključitvi družbenika, ki je podlaga registrskemu vpisu izbrisa družbenika iz sodnega registra. Pri tem se sklicuje, da je bil v letu 2007 na podlagi takrat veljavnih določb ZGD-1 vpis spremembe družbenika v sodni register le deklaratornega značaja. Ker je bila v času sklenitve navedene pogodbe na skupščini imenovana tudi ona kot direktorica družbe, je treba šteti, da je bil prenos deleža po pogodbi o odsvojitvi med njima tudi priglašen njej kot poslovodji.3 Udeleženka zatrjuje, da je treba najprej ugotoviti in urediti stanje deležev v sodnem registru in višino poslovnega deleža družbenika ob izključitvi tako, da bo to skladno s sklenjeno pogodbo o prenosu deleža družbenika. Zato bi moralo registrsko sodišče tudi prekiniti ta postopek.

14. Sodišče druge stopnje najprej ugotavlja, da udeleženka ni niti zatrjevala in ni dokazala, da je bil vložen predlog za vpis spremembe družbenika v sodnem registru na podlagi zatrjevane sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža med družbenikom in njo. Po prvem odstavku 9. člena ZSReg se postopek za vpis v sodni register začne z vložitvijo predloga. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZSReg mora sodišče zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. Drži, da je po prvem odstavku 482. člena tedaj veljavnega ZGD-1 za pridobitelja poslovnega deleža štel tisti, ki je poslovodji prijavil in dokazal pridobitev poslovnega deleža. Vpis spremembe družbenika v sodni register je bil le deklaratornega značaja.

15. Vendar bi bila udeleženka kot direktorica, kar zatrjuje, da je bila v spornem obdobju, dolžna v skladu z drugim odstavkom 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZGD-1, v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis v register vložiti predlog za vpis spremembe družbenika, na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža. Ker tega očitno ni storila, glede na tek dogodkov in pravnega dejstva kasnejše pravnomočne sodne odločbe o izključitvi družbenika iz sodnega registra, zase v registrskem postopku ne more več doseči boljšega položaja.

16. Udeleženka uveljavlja nova dejstva in dokaze, za katera ni zatrjevala, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti in dokaze predložiti do konca registrskega postopka, to je do izdaje izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Zato jih sodišče druge stopnje ne sme upoštevati v pritožbenem postopku. Novih dejstev in priložene nove listine ni mogoče upoštevati tudi na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 37. člena ZSReg. Izpodbijani registrski sklep se namreč nanaša na izključitev družbenika iz sodnega registra na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Le v zvezi s tem postopkom bi bilo mogoče upoštevati novo dejstvo. Zatrjevane prodaje poslovnega deleža med družbenikom in udeleženko kot novo zatrjevanega dejstva pa že pojmovno ni mogoče šteti kot predlog za nadomestitev sklepa.

17. Ker z izpodbijanim sklepom pravica udeleženke ni bila prizadeta (prvi odstavek 36. člena ZSReg), udeleženka nima pravnega interesa za sodelovanje v tem pritožbenem postopku. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).

**O pritožbi družbenika**

18. Pritožba ni utemeljena.

19. V trenutku vložitve predloga (19. 6. 2020, dopolnjen 8. 3. 2021) je bil vpisan kot direktor družbe C. C.4 V skladu z drugim odstavkom 23. člena ZSReg zastopajo subjekt vpisa osebe, ki so v sodnem registru vpisane kot zastopniki subjekta vpisa, če zakon ne določa drugače. C. C. je pridobil mandat na podlagi veljavnih skupščinskih sklepov, nazadnje na podlagi 14. seje skupščine z dne 20. 10. 2020 in 21. 10. 2020 in opravlja funkcijo zakonitega zastopnika predlagatelja. Zato sklicevanje na razveljavitev morebitnih preteklih skupščinskih sklepov v zvezi z njegovim položajem zastopnika, ni pravno odločilnega pomena za odločanje v tem registrskem postopku.

20. Stališče družbenika, da sta bila vložena dva predloga za vpis spremembe v sodni register, ni pravilno. Registrsko sodišče je pojasnilo, da gre za isti predlog istega predlagatelja, s katerim je bil družbenik seznanjen z dopisom 8. 6. 2021, čemur ne nasprotuje. Registrsko sodišče je pri predhodnem preizkusu predloga ravnalo v skladu s pooblastilom iz 30. člena v zvezi z 29. členom ZSReg. Predlog je bil na podlagi odredbe sodišča z dne 5. 3. 2021 pravočasno dopolnjen tako, da je vseboval še izbris obremenitev deleža. Zato je treba smiselno šteti, da je bil obravnavan prvi predlog (tretji odstavek 108. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo registrsko sodišče (nov) predlog zavreči. Ne drži pritožbeni očitek, da iz predloga z dne 8. 3. 2021 niso razvidni vsi potrebni podatki v skladu z 29. členom ZSReg. Kdo je predlagatelj predloga, je bilo navedeno v predlogu 19. 6. 2020 (B1).

21. Družbenik zatrjuje, da predlog ne zadošča za izbris obremenitev, temveč bi moral biti registrskemu sodišču predložen ustrezen sklep izvršilnega sodišča. Pri tem se sklicuje na sklep VSL, opr. št. IV Cpg 53/2014 z dne 29. 1. 2014, kjer je šlo za pravno poslovno pridobitev poslovnega deleža od odsvojitelja na pridobitelja in torej za drugo materialno pravno podlago. Zato pritožbeno stališče ni pravilno.

22. V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov. Sicer pa je tudi predlagatelj kot upnik družbenika zavzel stališče, da bo terjatve do njega uveljavljal v zvezi s poplačilom oziroma morebitnim izplačilom vrednosti poslovnega deleža, ki se bo obravnavala po postopku iz 502. člena ZGD-1 in nima nobene povezave s konkretno registrsko zadevo.

23. V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika (2. točka drugega odstavka 40. člena Uredbe), se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.

24. Družbenik uveljavlja, da ni pravilen datum izključitve 15. 5. 2018, ker v ZGD-1 ni podlage za vpis izključitve z navedenim dnem, poleg tega drugostopenjske sodbe tedaj ni prejelo niti prvostopenjsko sodišče niti družbenik. Pri tem se sklicuje na pravno teorijo.5 Navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen. Prvič pravnomočnost ni urejena v materialnopravnem predpisu kot je ZGD-1 ampak v procesnem zakonu, to je v 319. členu ZPP. Ta določa, da sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. O tej problematiki so v Komentarju ZPP obravnavana različna teoretična stališča. V sodni praksi pa je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena. Vročitev sodbe stranki je pomembna tedaj, ko ima stranka pravico vložiti redno pravno sredstvo.6

25. V zvezi z osnovnimi vložki in poslovnimi deleži se po 6. točki prvega odstavka 35. člena Uredbe vpiše nominalna višina osnovnega vložka v evrih in poslovni delež, izražen v ulomku ali odstotku. Po 2. točki drugega odstavka 44. člena Uredbe se pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika, ki je bil izključen, vpiše, da delež začasno nima ustanovitelja (imetnika). Zato je pravno neodločilnega pomena, kar uveljavlja družbenik v pritožbi, da bi moralo sodišče popraviti napako, ki je bila storjena v čistopisu družbene pogodbe, kjer je naveden nepravilni naslov pri ustanovitelju zastopniku, ki ni vpisan, to je T. 26. Družbenik uveljavlja, da ni bil izveden ustrezen postopek sprememb v osnovnem kapitalu družbe ter v predlogu za vpis posledično ni bila zahtevana sprememba vseh potrebnih podatkov v skladu s 502. členom ZGD-1, 35. členom ZSReg in 44. do 46. členom Uredbe.

27. Na vsa tudi v tej pritožbi ponovno izpostavljena identična dejanska in pravna vprašanja, je bilo odgovorjeno že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 214/2021 z dne 26. 5. 2021. Z navedeno odločbo je bil družbenik že seznanjen, ker je sodeloval v registrskem postopku istega sodišča pod opravilnimi številkami Srg 2020/28519, Srg 2020/17054 in Srg 2021/7340, sklepi pa so bili pritožbeno preizkušeni v navedenem sklepu višjega sodišča. Zato se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na navedene razloge v tem sklepu. S tem so mu bile zagotovljene tudi vse procesne pravice do obrazložene sodne odločbe v postopku.7

28. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

29. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

30. V registrskem postopku vsak udeleženec plača svoje stroške (18. člen ZSreg). Zato predlagatelj stroške postopka z odgovorom na pritožbo nosi sam.

1 I 223/2019, 5. 8. 2019, I 29/2019, 27. 2. 2019, I 55/2018, 23. 3. 2018, In 4/2011, 1. 3. 2017, I 236/2019, 2. 9. 2019. 2 I 191/2016, 17. 2. 2017. 3 Sklep 28. skupščine družbe z dne 29. 3. 2008, sklep št. 13, stran 16. 4 Iz javno dostopnih podatkov sodnega registra izhaja, da je bil C. C. kot direktor predlagatelja vpisan od 21. 10. 2005 dalje in je vpisan še danes. 5 Dragica Wedam Lukić v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list, 2005, str. 155 in 156. 6 Primerjaj VSK sklep II Cp 1452/2005, 12. 4. 2006, VSL sklep II Cp 4856/2010, 26. 5. 2011. 7 Enako velja tudi za udeleženko.