Jedro

Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 16. 9. 2008 in št. ... z dne 3. 6. 2008 in da se tožeča stranka razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 26. 2. 2007 dalje ter se ji prizna pravica do invalidske pokojnine. Hkrati je odločilo, da stroški tožnika bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07, 45/08, v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nadalje navaja, da je v postopku nesporno dejstvo, da je zelo slabega zdravstvenega stanja in da ni zmožen za delo. Je pa tudi dejansko že dolgo časa brezposelna oseba. Ima hude psihične težave, zaradi katerih ni zmožen za delo. Tako ne gre za odklanjanje dela, pač pa za dejansko nezmožnost za delo, ki je pogojeno tudi s slabšim zdravstvenim stanjem in duševnimi zdravstvenimi težavami, kot tudi z ostalimi zdravstvenimi težavami.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke opr. št. … z dne 16. 9. 2008 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 3. 6. 2008, s katero je bilo odločeno, da se zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrne.

Pravna podlaga za odločitev je v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). V prvem odstavku 60. člena ZPIZ-1 je določeno, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Po drugem odstavku istega člena se invalidnost razvršča v naslednje kategorije: I. kategorijo - če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti; II. kategorijo - če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več; III. kategorijo - če zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Na podlagi 67. člena ZPIZ-1 pa pridobi pravico do invalidske pokojnine invalid I. kategorije invalidnosti, invalid II. kategorije invalidnosti, če ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let, in zavarovanec, pri katerem je nastala II. ali III. kategorija invalidnosti, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oz. prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska).

Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ustrezno razčistilo dejansko stanje. V predsodnem postopku je skladno z 261. členom ZPIZ-1 mnenje glede ocene invalidnosti podala najprej Invalidska komisija I. stopnje dne 14. 5. 2008 in nato tudi Invalidska komisija II. stopnje dne 13. 8. 2008. Obe mnenji sta skladni v ugotovitvah, da pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen, to je „skladiščnik“, zato pri njem ni invalidnosti. Iz obrazložitve izvedenskega mnenja Invalidske komisije I. stopnje, ki je bilo podano na podlagi osebnega pregleda, izhaja, da je pri vrsto let brezposelnem tožniku z osebnostno motnjo v ospredju socialna problematika. Za preprosto delo, kakršnega je imel, bi bil še nadalje sposoben. V obrazložitvi izvedenskega mnenja Invalidske komisije II. stopnje pa je navedeno, da je tožnik v obravnavi pri psihiatru zaradi osebnostne motnje, depresije in sindroma odvisnosti od alkohola ter da je v ospredju dolgoletna nezaposlenost in s tem v zvezi dolgoletna pereča socialna problematika. Menijo, da intenzivnost psihične problematike še ni tako globoka, da ne bi bil sposoben za preprosto delo, ki ga je opravljal in bi ga lahko še opravljal, če bi ga imel. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi s tožnikovi glavnimi zdravstvenimi težavami, ki vplivajo na njegovo delovno zmožnost, je sodišče prve stopnje na predlog tožnika pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista psihiatra mag. V.F.R. dr. med., ki je bilo podano na podlagi preučitve medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter po osebnem pregledu tožnika. Tudi izvedenec psihiater pri tožniku glede na zdravstvene težave ne ugotavlja invalidnosti, temveč nezaposljivost. Ugotavlja, da je pri tožniku podana čustvena neuravnovešena osebnostna motenost, ki se razvije še pred polnoletnostjo in je trajna ter ni dostopna korekciji s pomočjo zdravil ali drugih terapevtskih sredstev. Širše vzeto pa gre pri tožniku za slabše izhodiščne delovne sposobnosti, zaradi katerih je bil vse manj kos napredujoči zahtevnosti delovnega procesa, česar pa ni mogoče opredeliti kot poslabšanje zdravja in delovne sposobnosti. Izvedenec se v izvedenskem mnenju v celoti strinja z zaključki izpodbijane odločbe tožene stranke z dne 16. 9. 2008. Izvedensko mnenje je bilo poslano obema strankama, pri čemer nanj nobena ni podala pripomb.

Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so odločilna dejstva v dani zadevi pravilno in popolno ugotovljena. Sodišče prve stopnje je namreč tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v izvedenih dokazih, predvsem v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatra, imelo dovolj objektivizirano in strokovno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo ugotovitvam kot izhajajo iz navedenega izvedenskega mnenja, in sicer, da pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni moč ugotoviti invalidnosti, temveč je v ospredju socialna problematika, nezaposljivost. Prepričljivost izvedenskega mnenja utrjujeta skladni mnenji Invalidske komisije I. stopnje in Invalidske komisije II. stopnje, ki pri tožniku prav tako ne ugotavljata sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen, to je „skladiščnik“, zato pri njem ni invalidnosti. Obe invalidski komisiji sta pri tožniku tudi skladno ugotovili čustveno neuravnovešeno osebnostno motenost in ponavljajoče se depresivno motnjo, pri čemer je trenutna epizoda zmerna. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da so že v okviru sestave Invalidske komisije I. stopnje kot tudi Invalidske komisije II. stopnje v predsodnem postopku sodelovali zdravniki ustrezne specialnosti, predvsem specialist psihiater oziroma nevropsihiater, to sta specialista s področja, iz katerega iz predloženih izvidov izhaja, da ima tožnik glavne zdravstvene težave. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do v predsodnem postopku predloženega izvida psihiatrične bolnišnice B. z dne 6. 2. 2007, v katerem sicer specialist psihiater meni, da je tožnik, pri katerem so podane psihoorganske motnje in depresije, za delo povsem nesposoben in da izboljšanja ni pričakovati, in je tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na zgoraj navedene razloge v zvezi s tožnikovimi psihičnimi težavami utemeljeno sprejelo prepričljivo izvedensko mnenje, da le-te niso takšne narave, da bi vplivale na njegovo delovno zmožnost. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.