Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti odločitve o datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti odločitve o datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1.
1.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 12. 2020 ni prenehalo 5. 2. 2021, ampak je z vsemi pravicami, ki bi tožniku pripadale, če do nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo, trajalo do 30. 6. 2023. V II. točki izreka je toženki naložilo, da tožnika za obdobje od 6. 2. 2021 do 30. 6. 2022 prijavi v vsa obvezna socialna zavarovanja, zagotovi vpis delovne dobe v ustrezne evidence pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, mu obračuna nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 2.627,84 EUR in mu plača neto zneske nadomestil z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec. V III. točki izreka je toženki iz naslova sorazmernega dela regresa za leto 2022 naložilo plačilo zneska 700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 do plačila, višji tožbeni zahtevek iz tega naslova pa zavrnilo. V IV. točki izreka je toženki naložilo tudi plačilo denarnega povračila v znesku 18.394,88 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek v višini 7.883,52 EUR bruto pa zavrnilo. Poleg tega je v V. točki izreka toženki v plačilo naložilo tudi odškodnino v znesku 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2021 do plačila; višji zahtevek v višini 3.000,00 EUR iz tega naslova je zavrnilo. V VI. točki izreka je zavrnilo zahtevek za povrnitev predpravdnih stroškov v znesku 261,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v VII. točki izreka pa odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka, ki bodo po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari odmerjeni s posebnim sklepom. Z dopolnilno sodbo z dne 9. 1. 2024 je zavrnilo še zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zavrnjenega dela zahtevka v višini 7.883,52 EUR bruto, ki so bile zahtevane od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka za izpolnitev do plačila.
2.Sodišče druge stopnje je v I. točki izreka delno ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v VI. točki izreka delno spremenilo tako, da je toženki naložilo povrnitev predpravdnih stroškov v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je pritožbo tožnika v preostalem delu in v celoti pritožbo toženke zoper sodbo in pritožbo tožnika zoper dopolnilno sodbo zavrnilo ter nespremenjeni izpodbijani del sodbe in dopolnilno sodbo potrdilo. V III. točki izreka je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3.Toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem postavlja naslednja vprašanja:
-ali je materialnopravno pravilna razlaga drugostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da lahko sodišče po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v primeru, ko je sodba sodišča prve stopnje s strani pritožbenega ali revizijskega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovni postopek, ugotovi trajanje delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku, in ne le do odločitve sodišča prve stopnje v prvem postopku;
-ali je opisana razlaga drugostopenjskega sodišča skladna z načelom enakosti pred zakonom, ki ga Ustava Republike Slovenije (URS) zagotavlja v 14. členu, predvsem z vidika dejstva, da takšna razlaga povzroči, da je obravnavanje delodajalcev v postopku presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki so bili vsi v izhodišču v enakem položaju (npr. v istem času so delavcu podali odpoved pogodbe o zaposlitvi, takšna odpoved pa se je kasneje izkazala za nezakonito), nato odvisno od dogodkov in ravnanj, ki so povsem ali vsaj pretežno izven njihove sfere (npr. (pre)dolgo trajanje sodnega postopka);
-ali je pravilna razlaga drugostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, češ da se pri odločanju o višini denarnega povračila delavcu po prvem in drugem odstavku 118. člena ZDR-1 v okviru kriterija možnosti delavca za novo zaposlitev upoštevajo zgolj zaposlitvene možnosti delavca po odpovedi oziroma po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, in ne pred tem, torej v fazi nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila dana hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;
-ali je materialnopravno pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da je podana protipravnost ravnanja predlagatelja in posledično njegova odškodninska odgovornost zaradi domnevne kršitve tožnikovih pravic (prvi in drugi odstavek 179. člena ZDR-1 in 131. ter 179. člen Obligacijskega zakonika - OZ) z ravnanjem predlagatelja oz. njegove zakonite zastopnice, ki je tožnika potem, ko je sam predlagal prenehanje delovnega razmerja, pozvala k vrnitvi delovnih sredstev ter ga (začasno) napotila domov z nasvetom, da o zadevi razmisli.
4.Predlog je utemeljen.
5.Po prvem odstavku 367. a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
6.Pogoji za dopustitev revizije so izpolnjeni le glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa. Zato je vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
7.Odločitev je sprejelo soglasno.