Jedro

Pogoj za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo delavec kršitve ponavljal, je na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR lahko vsaka kršitev delavca, katere ponavljanje lahko privede do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku 27. 2. 2010. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas do 4. 11. 2010, vključno z izplačilom plače in prijavo v zavarovanje ter toženi stranki naložilo, da tožniku glede na sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi z navedenim datumom plača odškodnino v znesku 8.197,37 EUR ter mu povrne stroške postopka. Delno je zavrnilo višji zahtevek za plačilo odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrnilo. V nasprotju s sodiščem prve stopnje je presodilo, da je zaradi predčasnega odhoda z dela dne 9. 10. 2009 tožena stranka tožniku dne 2. 11. 2009 zakonito podala pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) in da je bila tožniku zaradi ponovnih kršitev dne 1. 12. 2009, ko je za pol ure neupravičeno zapustil svoje delovno mesto, in dne 4. 12. 2009, ko je vzrojil in se grobo obnašal do sodelavke, sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče o utemeljenosti pisnega opozorila z dne 2. 11. 2009 odločilo v nasprotju z določbami prvega odstavka 147. člena ZDR, ker je šlo za odhod z dela v času, ko je bil delovni čas nezakonito prerazporejen, ker pogoji za tako prerazporeditev v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi niso bili v naprej določeni. Hkrati navaja, da pol urno zapuščanje delovnega mesta, pri čemer norma ni trpela ter kratkotrajno neprimerno obnašanje do sodelavke še ne more biti utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

4. V odgovoru je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in navajala, da je sodišče pravilno ugotovilo, da zaradi tožnikove zapustitve delovnega mesta ni mogel delati tudi njegov sodelavec na stroju, zaradi česar norma ni bila dosežena.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v obsegu razlogov, ki se uveljavljajo v reviziji. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil navodila delodajalca, ko je kljub predhodnemu individualnemu in pisnemu obvestilu o prerazporeditvi delovnega časa v petek, dne 9. 10. 2009 samovoljno odšel domov ob 13. uri, namesto da bi spoštoval odredbo za delo do 14. ure. Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da je pogoj za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo delavec kršitve ponavljal, na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR lahko vsaka kršitev delavca, katere ponavljanje lahko privede do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po presoji sodišča lahko v primerih iz šestega odstavka 147. člena ZDR delodajalec odloča o krajših občasnih prerazporeditvah delovnega časa na podoben način, kot ob pogojih iz 143. člena ZDR odreja delo preko polnega delovnega časa, to je s pisno odredbo, s katero je delavec v naprej seznanjen. To je bilo v spornem primeru zagotovljeno. Zato revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da je dne 2. 11. 2009 tožena stranka tožniku zakonito podala pisno opozorilo, ker je tožnik samovoljno odšel z dela, ne da bi spoštoval odredbo o prerazporeditvi delovnega časa oziroma podaljšanju dela za eno uro, ki je veljala za vse delavce.

8. Po ugotovitvah sodišča je bilo na tožnikovo delo na stroju vezano tudi delo sodelavca, ki zaradi pol urne samovoljne zapustitve delovnega mesta s strani tožnika dne 1. 12. 2009 tudi ni mogel delati. Tako je imela tožnikova zapustitev delovnega mesta posledice tudi na delo sodelavca.

9. Po ugotovitvah sodišča dne 4. 12. 2009 ni šlo le za bežen konflikt s sodelavko, temveč je šlo s strani tožnika za grob verbalni napad na sodelavko, zaradi katerega se je ta prestrašila, se utemeljeno čutila ogroženo in ponižano.

10. Ob navedenih ugotovitvah revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bil zaradi navedenih kršitev tožnika podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.

11. Ker sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ni zmotno uporabilo materialnega prava, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.