Jedro

Delodajalec je delavcu odklanjal vključitev v poklicno zavarovanje, zato je ta pravilno vložil tožbo zoper delodajalca v delovnem sporu na podlagi b točke drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Zakonodaja za zavarovance poklicnega zavarovanja ne ureja določno (predhodnega) upravnega postopka uveljavljanja pravic glede vključitve v poklicno zavarovanje, kot je na primer predpisan za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja pri zavodu. Glede na stranke spora in zakonsko ureditev poklicnega zavarovanja, ki ne predvideva predhodnega upravnega postopka, ne gre za socialni spor iz drugega odstavka 58. člena ZDSS-1.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 448,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnika od 1. 8. 2016 prijavi v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri Kapitalski družbi in s to družbo sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje tožnika oziroma ga vključi v novi pokojninski načrt za čas od 1. 8. 2016 dalje, v roku 15 dni. Toženki je naložilo, da v istem roku pri Kapitalski družbi plača na račun tožnika prispevke za poklicno zavarovanje v posameznih zneskih in datumih zapadlosti od avgusta 2016 do januarja 2021, višji zahtevek iz tega naslova pa je zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka. S popravnim sklepom je popravilo izrek zavrnilnega dela sodbe.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika zoper zavrnilni del sodbe, odločitev o stroških in popravni sklep ter pritožbo toženke zoper ugodilni del sodbe, odločitev o stroških ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3.Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 198/2023 z dne 9. 11. 2023 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je v tem sporu podana sodna pristojnost.

4.Toženka v reviziji navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo stališča iz zadeve VIII Ips 226/2017, iz katere izhaja neobstoj sodne pristojnosti glede odločanja o prispevkih iz poklicnega zavarovanja. Prav tako iz zadeve II Ips 313/2015 izhaja, da obveznost plačila davkov oziroma prispevkov nastane šele v trenutku izplačila dohodka. Sodišče ne bi smelo prevzeti odločanje matičnih davčno-upravnih organov. Davčni organ pregleda obračun dohodka s strani zavezanca za plačilo davka (delodajalca) in odloči o obdavčljivosti zneska. Glede na določbo sedmega odstavka 200. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji; ZPIZ-2) upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali pa je bil predložen z nepravilnostmi. Ugotovljena obveznost s strani upravljavca sklada pa predstavlja izvršilni naslov. Glede opravljanja izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in finančno upravo. Prispevki za poklicno zavarovanje se obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

5.Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6.Revizija ni utemeljena.

7.Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člena ZPP).

8.Tožnik je kot delavec toženke od nje zahteval, da ga vključi v poklicno zavarovanje. Ker je toženka to zahtevo zavrnila, je vložil tožbo v delovnem sporu. Jedro spora je predstavljalo vprašanje, ali je od avgusta 2016 do februarja 2021 upravičen do poklicnega zavarovanja in mora zato toženka zanj plačati prispevke in ali je v tem času res opravljal delo, ki bi utemeljevalo vključitev v tako zavarovanje. Toženka je po tem obdobju tožnika sama vključila v poklicno zavarovanje. Toženka je poleg materialnopravnih ugovorov glede aktivne legitimacije v postopku na prvi in drugi stopnji sojenja ugovarjala tudi sodno in stvarno pristojnost.

9.Vrhovno sodišče je dopustilo vprašanje glede obstoja sodne pristojnosti. Za odločitev o tem je pomembna narava in vsebina sporne pravice ter obstoječa pravna ureditev pravnega varstva te pravice. Iz v nadaljevanju predstavljene pravne ureditve izhaja, da zakonodaja za zavarovance poklicnega zavarovanja določno ne ureja (predhodnega) upravnega postopka uveljavljanja pravic tako glede vključitve v poklicno zavarovanje kot tudi glede koriščenja pravic na podlagi tega. Pravno varstvo v upravnem postopku, ki je določeno v ZPIZ-2, se nanje ne nanaša, temveč se nanaša le na druge subjekte. Podnormirana zakonska ureditev dodatno vpliva na učinkovito uveljavljanje pravic zavarovancev, kar pa jim ne more biti v škodo.

10.Po drugem odstavku 2. člena ZPIZ-2 obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (poklicno zavarovanje) obsega obvezno vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja. Poklicno zavarovanje je v ZPIZ-2 urejeno v enajstem delu zakona. Poklicno zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom (prvi odstavek 198. člena ZPIZ-2). V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati; zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom (prvi odstavek 199. člena ZPIZ-2). Zakon nadalje opisno ureja pogoje za določitev takih delovnih mest ter Vladi RS nalaga predpisovanje meril in kriterijev (drugi do šesti odstavek 199. člena ZPIZ-2). Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost (prvi odstavek 200. člena ZPIZ-2).

11.Nosilec poklicnega zavarovanja je sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (prvi odstavek 10. člena ZPIZ-2). Za uveljavljanje pravic zavarovancev ni predpisan predhodni upravnopravni postopek, kot je na primer predpisan za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (9. in 11. člen ter osmi del ZPIZ-2).

12.Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; ZDSS-1) predvideva sodno varstvo v socialnem sporu proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil (drugi odstavek 58. člena). Vendar pa upravljalec sklada ni stranka v socialnem sporu in v primeru kot je tožnikov, ne izdaja odločb in ne opravlja dejanj vključevanja v zavarovanje. Obstoječi pravni sistem ne ureja upravnopravne poti, po kateri bi zavarovanec neposredno kot stranka v postopku lahko uveljavljal svojo pravico iz naslova poklicnega zavarovanja. Čeprav je ta spor po vsebini spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja po b točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, je tožniku vključitev v poklicno zavarovanje odklanjal delodajalec, ki ne predstavlja subjekta iz 58. člena ZDSS-1. Zato je sodišče njegove zahtevke pravilno obravnavalo v okviru individualnega delovnega spora po b točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Po tej določbi je namreč delovno sodišče pristojno za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

13.Pomembno za odločitev v tej zadevi je tudi dejstvo, da v predpisih ni dokončno urejen nadaljnji sistem poklicnega zavarovanja, za katerega zakon sicer predvideva pravno kontinuiteto glede na predhodno pravno ureditev, vendar le do nove ureditve, do katere pa v času odločanja še ni prišlo. Pravna ureditev iz Ugotovitvenega sklepa o opravljeni reviziji zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem na delih v livarni (Ur. l. RS, št. 20/1991), je na podlagi 413. člena ZPIZ-2 še vedno v veljavi, saj Vlada RS ni sprejela novega predpisa o merilih in kriterijih vključitve v zavarovanje (četrti odstavek 199. člena ZPIZ-2), niti se ni vzpostavila komisija iz 201. člena ZPIZ-2, ki bi na novo določila delovno mesta, glede katerih se (še) zahteva vključitev v obvezno zavarovanje. Prav tako v spornem obdobju ni delovala komisija iz 201.a člen ZPIZ-2, ki bi na ravni delodajalca preverjala obstoj delovnih mest. Ob odsotnosti izrecno določenega pravnega varstva zavarovanca v socialnopravnem upravnem postopku to dodatno kaže na šibkost varstva (potencialnih) zavarovancev.

14.ZPIZ-2 na več mestih predvideva sodelovanje drugih subjektov pri urejanju pravic na splošni ravni (npr. četrti odstavek 200. člena, tretji odstavek 201. člena ZPIZ-2). Največ poudarka daje obveznostim zavezanca kot delodajalca (drugi in šesti odstavek 200. člena ZPIZ-2) in nadzorni vlogi upravljavca sklada (sedmi, deveti in deseti odstavek 200. člena ZPIZ-2), to je Kapitalski družbi (sedmi, deveti in deseti odstavek 200. člena ZPIZ-2), ne ureja pa, kako naj ravna zavarovanec, če ga delodajalec ne vključi v poklicno zavarovanje.

15.Zavarovanec torej nima urejenega pravnega varstva pri upravljavcu sklada za primer, če ga delodajalec noče vključitvi v poklicno zavarovanje, tega pa mu ne zagotavlja niti morebitni inšpekcijski nadzor (350. in 350.a člen ZPIZ-2 v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru; ZIN). Upravljavec sklada ima pomembno vlogo pri nalaganju obveznosti zavezancu glede obračuna in izplačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje, vendar je ta njegova pristojnost predvidena prvenstveno za primere, ko je do vključitve v poklicno zavarovanje že prišlo in prihaja do naknadnih težav pri izvrševanju (sedmi, deveti in deseti odstavek 200. člena ZPIZ-2). V obravnavni zadevi pa je bila sporen že sam temelj pravice zavarovanca, ki se še ni izvrševala.

16.Glede na navedeno ima tožnik za uveljavljanje svoje pravice v zvezi z vključitvijo v poklicno zavarovanje in plačilom prispevkov sodno varstvo v individualnem delovnem sporu. V nasprotnem primeru bi se mu dejansko onemogočilo učinkovito pravno varstvo te pravice (ki sicer temelji na socialnem zavarovanju). Te pravice toženec kot zavezanec ni želel izvršiti, čeprav je to tožnik od njega zahteval tudi v predsodnem postopku.

17.Toženka v reviziji v zvezi s svojim ugovorom o sodni nepristojnosti neutemeljeno izhaja predvsem iz tega, da naj bi glede na predmet zahtevka šlo za upravno-davčno in ne sodno pristojnost. Zahtevek tožnika ne temelji na spornosti glede plačevanja prispevkov v ožjem pomenu besede (izplačevanju po tem, ko je podlaga za vključitev v zavarovanje že vzpostavljena oziroma je nesporna). Po vsebini se zahtevek nanaša predvsem na vključitev v poklicno zavarovanje, torej na podlago zavarovanja, ki jo toženka tožniku ni priznavala. Šele v posledici priznanja te pravice (vključitve v poklicno zavarovanje) je tožnik zahteval, da toženka zanj pri upravljavcu sklada plača prispevke za poklicno zavarovanje.

18.Tudi sodna praksa, na katero se sklicuje revizija, ne utemeljuje zaključka o neobstoju sodne pristojnosti v tem sporu. V obravnavani zadevi ne gre za sporno razmerje med bruto in neto izplačilom, kot prejemkom delavca, kot je šlo med drugim v zadevi VIII Ips 226/2017 (spor se je nanašal na plačilo odškodnine, ki jo je delavec zahteval od delodajalca) in plačilom davčne obveznosti v postopku izvršbe, kot je šlo v zadevi II Ips 313/2015, saj je bila pravna problematika popolnoma drugačna. V tej zadevi tudi ni poudarek na davkih, temveč le na prispevkih, ki pa so pri poklicnem zavarovanju (le) delodajalčeva obveznost. Ti prispevki so neločljivo povezani s pravico zavarovancev do vključitve v poklicno zavarovanje ter so dejanska podlaga za koriščenje pravic (202. - 207. člen ZPIZ-2). To ob odsotnosti urejenega upravnopravnega varstva omogoča zahtevek zavarovanca za plačilo prispevkov v poklicno zavarovanje s strani delodajalca, saj bo zavarovanec šele s sodbo za plačilo prispevkov pridobil izvršilni naslov. Davčni organ pa lahko izvršuje svoje pristojnosti šele, ko do obračuna prispevkov pride oziroma ima za to nek drug izvršilni naslov - tudi s strani upravljavca sklada (deveti odstavek 200. člena ZPIZ-2). Do tega v konkretnem primeru ni prišlo, saj tožniku pravica do vključitve v poklicno zavarovanje sploh ni bila priznana.

19.Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

20.Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožniku povrniti njegove stroške revizijskega postopka in sicer za odgovor na revizijo 600 točk (tar. št. 16/6 OT), 2% materialnih stroškov in 22% DDV, kar znaša 448,00 EUR. V primeru zamude bo morala toženka plačati tudi zakonske zamudne obresti.

21.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, kot je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

---.---

ZvezaZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 8, 198, 199, 200, 201, 201a, 350 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 5, 58