Jedro

Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog Vrhovnega sodišča RS za plačilo sodne takse II DoR 282/2012 z dne 20. 8. 2012 razveljavi.

Revizija se dopusti glede preizkusa pravilnosti materialnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in ali je višje sodišče storilo procesno kršitev, ko ni odgovorilo na pritožbene očitke o neobrazloženosti odločitve sodišča prve stopnje, da se od najemnine ne odštejejo odbitki glede nezasedenosti in neizterljivosti, o neutemeljeni zavrnitvi dokaznega predloga po postavitvi izvedenca fotografa in neupoštevanju listin – ponudb za izvajanje sanacijskih del.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog Vrhovnega sodišča RS za plačilo sodne takse II DoR 282/2012 z dne 20. 8. 2012 razveljavi.

Revizija se dopusti glede preizkusa pravilnosti materialnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in ali je višje sodišče storilo procesno kršitev, ko ni odgovorilo na pritožbene očitke o neobrazloženosti odločitve sodišča prve stopnje, da se od najemnine ne odštejejo odbitki glede nezasedenosti in neizterljivosti, o neutemeljeni zavrnitvi dokaznega predloga po postavitvi izvedenca fotografa in neupoštevanju listin – ponudb za izvajanje sanacijskih del.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala v njegovem poslovnem prostoru zaradi izlitja vode v toženkinem stanovanju, ki je nad njegovim poslovnim prostorom. Sodišče prve stopnje je, opirajoč se na določila o objektivni odgovornosti, odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 18.551,51 EUR odškodnine. V presežku do vtoževanih 60.046,03 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je toženko zavezalo, da tožniku plača namesto 18.551,51 EUR, znesek 18.895,14 EUR. V ostalem je tožnikovo pritožbo in v celoti toženkino pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Po mnenju višjega sodišča gre za krivdno odgovornost, toženka pa se krivde ni razbremenila, saj ni dokazala, da je za stanovanje skrbela kot dober gospodar. Po stališču višjega sodišča vzrok izlitja ni toliko pomemben kot dejstvo, da je do njega prišlo v toženkinem stanovanju. Za presojo odškodninske odgovornosti je ključna lastninska pravica in ne posest. 2. Zoper to sodbo je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja vprašanje pravilnosti materialnopravnega stališča o obstoju njene odškodninske odgovornosti, o čemer ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Meni, da so bili neutemeljeno zavrnjeni dokazni predlogi za zaslišanje prič M. H., D. Š. in I. H., ki bi vedeli povedati o vzrokih nastanka škode in sprašuje, ali ji je bila dana možnost dokazati, da je škoda nastala brez njene krivde, sploh glede na dejstvo, da je drugostopenjsko sodišče, ne da bi opravilo glavno obravnavo zaradi izvedbe dokazov, spremenilo podlago sodbe, ter tako prekršilo 213. in 287. člen ZPP. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po postavitvi novega izvedenca gradbene stroke. Izračuni imenovanega izvedenca se namreč v bistvenem razlikujejo od izračunov v mnenju, ki ga je pridobila toženka, poleg tega pa je sam izvedenec V. predlagal zaslišanje izvajalcev sanacije v poslovnih prostorih, pa sodišče tega dokaznega predloga toženke ni izvedlo. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do pritožbenih navedb, da se od najemnine ne odšteje 15 % za nezasedenost in 4 % za neizterljivost kot tudi glede zavrnitve dokaznega predloga za imenovanje fotografa. Ni se opredelilo tudi do pritožbenih navedb, da je sodišče druge stopnje toženki onemogočilo dokazovanje z listinami – ponudbami za izvajanje sanacijskih del, ki so bile v spis vložene 20. 6. 2011. Logično je, da tega dokaza ni mogla predložiti preje, saj ni vedela, kaj bo izvedenec povzel kot dejansko podlago izračunom.

3. Vrhovno sodišče je toženko z nalogom za plačilo sodne takse II DoR 282/2012 z dne 20. 8. 2012 pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga plača še neplačano sodno takso za predlog za dopustitev revizije v znesku 173 EUR.

4. Toženka je dne 24. 8. 2012 vložila ugovor zoper taksni plačilni nalog, v katerem navaja, da je bila taksa za predlog za dopustitev revizije že plačana na račun Vrhovnega sodišča dne 19. 7. 2012, kot izhaja iz priloženega univerzalnega plačilnega naloga z dne 19. 7. 2012. 5. Ugovor je utemeljen.

6. V skladu s petim odstavkom 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo. Predlagateljica pravilno opozarja, da je bila sodna taksa za predlog za dopustitev revizije v znesku 173 EUR na račun Vrhovnega sodišča plačana pravočasno, in sicer dne 19. 7. 2012. Čeprav je toženka predlog podala z dvema vlogama, in sicer dne 3. 7. 2012 po odvetniku M. (II DoR 244/2012) in dne 20. 7. 2012 po odvetniku P. (II DoR 282/2012), gre še vedno za eno pravno sredstvo. V skladu z 18. členom ZST-1, ki določa načelo enkratnega plačila takse, se namreč sodna taksa plača za postopek, torej za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, in ne za vsako vlogo posebej. Vrhovno sodišče je zato ugovoru ugodilo in plačilni nalog za plačilo sodne takse II DoR 282/2012 z dne 20. 8. 2012 razveljavilo (peti odstavek 34. člena ZST-1).

7. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

8. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).