Jedro

Trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev za odločanje o predlogu za dopustitev revizije je na strani predlagatelja.

Tožnik v predlogu (s prilogami) ni izkazal, da je bila v konkretnem pravdnem postopku pravočasno navedena vrednost spornega predmeta za vsakega od nepovezanih zahtevkov, ki jih uveljavlja.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik uveljavlja: ničnost posojilnih pogodb in sporazumov o ustanovitvi hipotek z dne 6. 9. 2004 in 27. 5. 2005 ter prodajne pogodbe z dne 4. 11. 2005, sklenjenih med tožencema, in notarskega zapisa o ustanovitvi zemljiškega dolga drugega toženca SV 27/2008 z dne 8. 1. 2008; neveljavnost vknjižbe lastninske pravice drugega toženca pri nepremičnini ..., in zemljiškega dolga po notarskem zapisu o ustanovitvi zemljiškega dolga SV 27/2008 z dne 8. 1. 2008; izbris lastninske pravice drugega toženca pri nepremičnini ..., ter zemljiškega dolga Dn 62/2008 z dne 10. 1. 2008, hipotek Dn 2218/04 z dne 6. 9. 2004 in Dn 2229/05 z dne 6. 7. 2005 ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja s ponovnim vpisom prvega toženca brez vsakršnih bremen.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbama tožencev in izpodbijano sodbo: delno tako spremenilo, da se zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe zemljiškega dolga po notarskem zapisu o ustanovitvi zemljiškega dolga SV 27/2008 z dne 8. 1. 2008 in za izbris zemljiškega dolga Dn 62/2008 z dne 10. 1. 2008 zavrne; v preostalem delu razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zoper to odločbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustnost (pravilno dopustitev) revizije, v katerem poudarja, da gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer ali mora tožbeni zahtevek za izbris zemljiškega dolga zaradi neveljavnosti njegove vknjižbe kot posledice ničnosti zemljiškega dolga glede na določbo 200. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) vsebovati tudi zahtevek za izročitev zemljiškega pisma.

4. Predlog ni popoln.

5. Preden Vrhovno sodišče odloči o (ne)obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti obstoj formalnih pogojev za njeno dopustitev oziroma dovoljenost; ti so (med drugim) določeni v 367. členu ZPP. Vrhovno sodišče lahko vsebinsko odloča o takšnem predlogu, če se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sodišča druge stopnje) giblje med 2.000 in 40.000 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP). Trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev za takšno odločanje, to je tudi glede pravilne označitve in (če je potrebno) ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je na strani predlagatelja; sodišče samo ni dolžno ugotavljati manjkajočih podatkov za presojo (ne)dovoljenosti izrednega pravnega sredstva.(1)

6. Da bi si stranke zagotovile pravico do revizije kot izrednega pravnega sredstva, morajo v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom aktivno ravnati tako, da tožnik (že) v tožbi (oziroma spremembi tožbe) označi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP),(2) toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej (in ne za vse zahtevke skupaj) ter za vsakega toženca posebej (in ne za vse tožence skupaj).(3) Če tožnik ne ravna tako in v takšnem primeru navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.(4) Zato ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta,(5) to je nedovoljenost revizije.(6)

7. V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja (vsaj) tri različne zahtevke, to so trije zahtevki tako imenovane izbrisne tožbe(7) (z vmesnimi ugotovitvenimi zahtevki), in sicer glede vknjižbe dveh hipotek, ustanovljenih na podlagi hipotekarnih sporazumov z dne 6. 9. 2004 in 27. 5. 2005, sklenjenih med tožencema, glede vknjižbe lastninske pravice drugega toženca na podlagi prodajne pogodbe z dne 4. 11. 2005, sklenjene med tožencema, ter glede vknjižbe zemljiškega dolga, ustanovljenega po drugem tožencu z notarskim zapisom SV 27/2008 z dne 8. 1. 2008. V tej pravdni zadevi gre torej za objektivno kumulacijo (vsaj) treh nedenarnih zahtevkov, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah, pri čemer sta prva dva uveljavljana zoper oba toženca, tretji pa le zoper drugega toženca, vrednost spornega predmeta v sodbi sodišča prve stopnje pa je navedena zgolj ena („pcto 40.000,00“), prav tako je samo eno vrednost spornega predmeta v predlogu navedel tožnik („Pcto po tožbi 10.000,00 eur“). Tožnik torej v predlogu (s prilogami) ni izkazal, da je bila v konkretnem pravdnem postopku pravočasno navedena vrednost spornega predmeta za vsakega od nepovezanih zahtevkov, ki jih uveljavlja (drugi odstavek 41. člena ZPP), in v kakšni višini. To pomeni, da preizkus, ali je v obravnavani zadevi glede na drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP revizijo (sploh) moč dopustiti, ni mogoč;(8) navajanje nediferencirane vrednosti „Pcto po tožbi 10.000 eur“ zanj ne zadošča. 8. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP),(9) zato je Vrhovno sodišče nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo (primerjaj 377. člen v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 38/2009 z dne 11. 11. 2009. Op. št. (2): Primerjaj tudi drugi odstavek 44. člena ZPP.

Op. št. (3): Enaki procesni položaji se morajo obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu. Dodati velja, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

Op. št. (4): Revizijsko sodišče nima pooblastila za ugotavljanje (točneje ugibanje), ali se taka določitev nanaša le na enega od kumuliranih zahtevkov in na katerega od njiju (njih) ali pa morda na oba (vse) in koliko od skupne ocene odpade na vsakega od njiju (njih). Takšno ravnanje revizijskega sodišča bi bilo povsem arbitrarno in bi eno ali drugo stranko (lahko) spravilo v neenakopraven položaj.

Op. št. (5): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 223/2006 z dne 19. 6. 2008, II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006 in II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007. Op. št. (6): Primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 12.1993. Op. št. (7): Primerjaj 243. do 245. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Op. št. (8): Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS II DoR 165/2011 z dne 14. 7. 2011 in II DoR 535/2011 z dne 16. 2. 2012. Op. št. (9): Pripomniti velja, da tožnik predloga tudi ne more več pravočasno dopolniti.