Jedro

Sprememba napovedane vrednosti spornega predmeta je bila prepozna. Četudi je bila sprememba sprejeta v obliki procesnega sklepa, ta pravdnima strankama glede dovoljenosti revizije ne more podeliti več pravic, kot jih nudi določba tretjega odstavka 40. člena ZPP (1977). Zato ne more spremeniti označbe vrednosti spornega predmeta, napovedane v vlogi tožeče stranke po prvem pozivu sodišča in še pred začetkom obravnavanja glavne stvari.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izbris vpisa parc.št. 620 v vl.št. 960 k.o... in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja po stari zemljiški knjigi za k.o..., vl.št. 889. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zoper to pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

Postopek na prvi stopnji je bil končan pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99), zato je treba skladno z določilom prvega odstavka 498. člena pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur.l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Pri preizkusu dovoljenosti revizije se je izkazalo, da vložena revizija ne izpolnjuje v 382. členu ZPP/77 predpisanih pogojev za vsebinsko obravnavo pred revizijskim sodiščem.

V drugem odstavku 186. člena ZPP/77 je določeno, da mora v primeru, če je pristojnost, sestava ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožnik v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, sestavi sodišča ali pravici do revizije, se mora sodišče najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (tretji odstavek 40. člena ZPP/77). Po določbah ZPP/77 je torej določitev vrednosti spornega predmeta v prvi vrsti dolžnost tožeče stranke, sodišče pa ima dolžnost preveriti primernost označbe vrednosti spornega predmeta. Na opustitev določitve vrednosti spornega predmeta lahko opozori tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo oziroma najpozneje na naroku pred začetkom obravnavanja glavne stvari, da bi si na tak način tudi ona zagotovila pravico do vložitve (dovoljene) revizije. Po začetku obravnavanja glavne stvari spremenjena ali drugače označena vrednost spornega predmeta (z izjavo tožeče stranke ali po odločitvi sodišča na lastno pobudo ali na ugovor tožene stranke), ne more vplivati na prvotno označeno vrednost spornega predmeta oziroma nedenarnega tožbenega zahtevka.

Vrhovno sodišče je sprejelo o dovoljenosti revizije pravna mnenja, ki so objavljena v Poročilih o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. I/92, II /93 in I/95. V tej pravdni zadevi bi bila revizija dovoljena, če bi znašala vrednost spornega predmeta več kot 80.000,00 SIT, saj je bila tožba vložena v času veljavnosti Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke in drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je v 9. členu določal to vrednost kot mejni znesek za dovoljenost revizije. To vrednost bi morala tožeča stranka napovedati v tožbi ali pred začetkom obravnavanja vsebine spora. Tudi sodišče bi smelo preveriti primernost navedbe spornega predmeta le do trenutka, ko je na naroku za glavno obravnavo pričelo z obravnavanjem glavne stvari (torej vsebine spora). Sprememba vrednosti oziroma drugačna - višja - označba vrednosti spornega predmeta bi bila dopustna naknadno le, če bi tožeča stranka spremenila tožbo.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka vrednost spornega predmeta označila po prvem pozivu sodišča z dne 27.1.1993 v višini 44.615,00 SIT. Sodišče je tožečo stranko kasneje pozvalo, naj popravi in dopolni svoj tožbeni zahtevek tako, da bo sposoben za obravnavanje in označi vrednost spornega predmeta. Tožeča stranka je dvakrat popravila in dopolnila tožbeni zahtevek, sodišče pa je ugotovilo, da ne gre v nobenem primeru za spremembo tožbe. Opravljena sta bila dva naroka za glavno obravnavo, na katerih sta se pravdni stranki spuščali v obravnavanje vsebine spora. Šele na tretjem naroku je sodišče sprejelo sklep o drugačni vrednosti spornega predmeta v višini 700.000,00 SIT, o čemer je sprejelo sklep procesnega vodstva.

Sprememba napovedane vrednosti spornega predmeta je bila glede na citirana zakonska določila prepozna. Četudi je bila ta sprememba sprejeta v obliki sklepa, ta pravdnima strankama glede dovoljenosti revizije ne more podeliti več pravic, kot jih nudi določba tretjega odstavka 40. člena ZPP/77. Zato ne more spremeniti označbe vrednosti spornega predmeta, napovedane v vlogi tožeče stranke po prvem pozivu sodišča in še pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Ta vrednost pa ni zadostovala za dovoljenost revizije.

Revizija tožeče stranke torej ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče moralo zavreči (392. člen ZPP/77).