Jedro

Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Če gre istočasno za njuno zakonsko zvezo, zaradi le-te urejanje razmerja iz pogodbe o zaposlitvi po pravilih, ki veljajo za delovno razmerje, ne more biti onemogočeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici 18. 6. 2010. Hkrati je zavrnilo zahtevke za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, priznanje pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače in vrnitev tožnice na delo. Ugotovilo je, da je bil, glede na ukinitev tožničinega delovnega mesta vodja nabave in drugačno organizacijo dela v zvezi z nabavno funkcijo, na strani tožene stranke podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da dejstvo, da sta bila tožnica in toženec kot zakonca v razveznem postopku, ni bilo razlog za sporno odpoved.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče nekritično sledilo navedbam tožene stranke o obstoju poslovnega razloga zaradi ukinitve tožničinega delovnega mesta vodje nabave, kar vse je bila le krinka za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi porušenja zakonske zveze med njo in tožencem in podaje predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze neposredno pred tem, na katerega toženec ni pristal. Vprašanje zakonskega stanu pa na podlagi 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pomeni neutemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Krhanje odnosov v zakonski zvezi je bil dejanski razlog za že predhodno obravnavanje tožnice, ki je s tožencem dejansko dolga leta vodila v bistvu skupno družinsko podjetje. Že v mesecu februarju 2010 ji je toženec odvzel vodilne funkcije in takrat dosegel, da je 12. 2. 2010 podpisala pogodbo o zaposlitvi za vodjo nabave, podrejeno na novo zaposlenemu vodju komerciale. Takoj po podaji predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze pa je toženec njeno delovno mesto vodje nabave formalno ukinil in po štirinajstih dneh tožnici podal sporo odpoved pogodbe o zaposlitvi, istočasno pa je bila tožnica z dela tudi odstranjena. Ob skrbni presoji razlogov za sporno odpoved bi tako sodišče moralo ugotoviti, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko podana iz nezakonitega razloga, to je razpada zakonske zveze med strankama v sporu, ne pa iz utemeljenega poslovnega razloga, ki je služil tožencu le kot krinka za prikrivanje dejanskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. V postopku pred sodiščem ni bilo sporno, da sta bila stranki v sporu zakonca, da je bila tožnica več let v rednem delovnem razmerju pri toženi stranki, da je imela od februarja 2010 dalje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje nabave, da je zašla njuna zakonska zveza v težave in da sta bila v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v razveznem postopku. Hkrati pa je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka od leta 2009 dalje zaradi zaostrenih tržnih razmer zmanjševala število zaposlenih, da je v smislu racionalizacije poslovanja v mesecu juniju 2010 sklenila ukiniti delovno mesto vodje nabave, s tem, da je zahtevnejša opravila s področja nabave neposredno prevzel vodja komerciale, nekatera manj zahtevna dela pa druge delavke, in da je zaradi take ukinitve tožničinega delovnega mesta bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Hkrati je ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo prostega drugega ustreznega delovnega mesta.

8. Sodišče je na navedene dejanske ugotovitve vezano.

9. Pravila, ki veljajo za razmerja med zakoncema, se bistveno razlikujejo od pravil, ki veljajo za razmerja iz pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na to, da tožnica z vidika zakonske zveze navaja, da je šlo v bistvu za družinsko podjetje, ni sporno, da je bil formalni nosilec dejavnosti, v kateri je na podlagi pogodbe o zaposlitvi delala tožnica, le toženec, ki je tako predstavljal delodajalca iz njune pogodbe o zaposlitvi.

10. Razmerja med delavcem in delodajalcem iz pogodbe o zaposlitvi opredeljuje definicija delovnega razmerja iz 4. člena ZDR. Poleg prostovoljne vključitve delavca v organiziran delovni proces delodajalca in nepretrganega dela za plačilo v takem procesu je za delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi značilno, da delavec opravlja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Na tak način je v bistvu opredeljena odvisnost delavca od delodajalca. To pa se kaže tudi v tem, da je za organizacijo dela in poslovanja odgovoren delodajalec in iz te odgovornosti izhajajo tudi njegove pristojnosti odločanja o organizaciji dela in sistematizaciji delovnih mest. V pogojih poslovanja, ki jih ugotavlja sodišče, tako toženi stranki ni mogoče odrekati pravice do ukinitve delovnega mesta vodje nabave, s prenosom zahtevnejših opravil tega delovnega mesta neposredno na vodjo komerciale, posebej še, ker v nekoliko daljšem obdobju to ni bila edina organizacijska sprememba pri toženi stranki, katere posledica je bila prenehanje potreb po delu posameznih delavcev.

11. Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Če gre istočasno za njuno zakonsko zvezo, zaradi le-te urejanje razmerja iz pogodbe o zaposlitvi po pravilih, ki veljajo za delovno razmerje, ne more biti onemogočeno.

12. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava (1. alineja prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 88. člena ZDR), ko je presodilo, da je bil zaradi ukinitve tožničinega delovnega mesta in drugačne organizacije nabavne funkcije pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Pri tem je hkrati pravilno presodilo, da sočasna odstranitev tožnice z dela ni bila razlog za nezakonitost odpovedi, saj je sicer iz odpovedi izhajala tožničina pravica do odpovednega roka oziroma tožnica ni zatrjevala, da ji tožena stranka za čas odpovednega roka ni zagotovila siceršnjih pravic iz delovnega razmerja.

13. Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid spora.