Jedro

Ni mogoče izdati potrdila, niti pozitivnega, niti negativnega, če se zahteva za izdajo potrdila ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc in ne na podatke, za katere je izdaja potrdila predvidena v zakonu. Taka zahteva za izdajo potrdila se zavrne. Ob pravilni ugotovitvi, da je izrek odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je tožena stranka, s tem, ko je v odločbi navedla pravilne razloge, pritožbo pa zavrnila, ravnala skladno z določbo 3. odstavka 248. člena ZUP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 11. 2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Uprave za obrambo ... z dne 21.4.2000, s katero je ta zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo potrdila o sodelovanju pri obrambi države v času agresije na Republiko Slovenijo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje sicer pritrjuje stališču tožene stranke, da za izdajo potrdila o tem, da je tožnik v času agresije na Republiko Slovenijo sodeloval v Narodni zaščiti Krajevne skupnosti ..., ni podlage. Kot pravilno navaja tožena stranka se potrdilo izda le o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, to je evidenca, vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP/99); o dejstvih, o katerih se ne vodi uradna evidenca pa le, če tako določa zakon. V Zakonu o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) je bila sicer predvidena evidenca o državljanih, predvidenih za vodstvene dolžnosti v Narodni zaščiti, ki je obsegala osnovne identifikacijske podatke (rojstvo, prebivališče, izobrazba, posebna znanja). Ni pa ta zakon, niti podzakonski akt predvideval evidence o aktivnosti državljanov v Narodni zaščiti, niti ni predvidel izdaje potrdila o navedenih dejstvih. Ne glede na navedeno pa je po presoji sodišča prve stopnje izpodbijana odločba nezakonita. Upravni organ prve stopnje je namreč izdajo potrdila zavrnil, vendar ne zaradi razlogov, ki jih je pravilno navedla tožena stranka, ampak zato, ker je ugotovil, da tožnik ni sodeloval pri obrambi RS kot pripadnik Narodne zašite. Zato je po presoji sodišča izrek odločbe tožene stranke v nasprotju z obrazložitvijo. S tem je tožena stranka kršila določbo 5. točke 214. člena ZUP, kar bi lahko vplivalo na zakonitost odločitve.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu in sicer 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS. Meni, da je s tem, ko je potrdila odločitev upravnega organa prve stopnje, ki je pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi in pri tem navedla pravilne razloge, odločila skladno z določbo 3. odstavka 248. člena ZUP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna izdaja potrdila o sodelovanju tožnika v Narodni zaščiti Krajevne skupnosti ... v času agresije na Republiko Slovenijo. ZUP pozna dve vrsti potrdil. Potrdila o dejstvih iz uradnih evidenc, to je evidenc, vzpostavljenih na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (179. člen ZUP), ter potrdila, ki se izdajajo, če tako določa poseben zakon (180. člen ZUP). Dolžnost izdaje potrdila - pozitivnega ali negativnega je torej predvidena le, če gre za podatke iz uradnih evidenc ali, če je izdaja potrdila predvidena v zakonu. Če ne gre za tak primer, se izdaja potrdila zavrne. Ker se zahtevano potrdilo, kot pravilno ugotavlja tožena stranka, sodišče prve stopnje pa s tem tudi soglaša, ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc, izdaja potrdila o sodelovanju v Narodni zaščiti pa tudi ni predvidena v Zakonu o obrambi in zaščiti in ne v Zakonu o vojnih veteranih, na katerega se sklicuje tožnik, je odločitev upravnega organa prve stopnje o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila pravilna. Res je sicer, da upravni organ prve stopnje izdaje potrdila ni zavrnil zaradi navedenih razlogov, vendar pa odločba zato, kot pravilno navaja tožena stranka, ni nezakonita. Ob pravilni ugotovitvi, da je izrek odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je tožena stranka, s tem, ko je v odločbi navedla pravilne razloge, pritožbo pa zavrnila, ravnala skladno z določbo 3. odstavka 248. člena ZUP.

Ker je glede na navedeno odločba tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče s tem, ko je odločbo odpravilo, bistveno kršilo določbo 3. točke 60. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje da opravi nov postopek.