Jedro

Na zahtevo stranke sodišče v sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zgolj preveri, ali je imel delodajalec v ravnanju delavca podlago za podajo takega predhodnega opozorila. To pa je v tožnikovem primeru sodišče na podlagi izvedenih dokazov dovolj prepričljivo ugotovilo.

Glede na določbe 15. člena ZDR in naravo delovnega razmerja ter pogodbe o zaposlitvi se pisna pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec ponudi v podpis delavcu, šteje za predlog pogodbe. Do sklenitve pisne pogodbe o zaposlitvi tako pride, ko delavec delodajalca obvesti, da sprejema ponudbo, oziroma ko delavec delodajalcu vrne tudi s svoje strani podpisani izvod pogodbe. Posebej to velja v primeru, ko imata delavec in delodajalec že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in gre v bistvu zgolj za sklenitev nove pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku 1. 6. 2009. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje delovne dobe in pravic iz delovnega razmerja ter za vrnitev tožnika na delo. Presodilo je, da je bil glede na ugotovljeno vinjenost tožnika na delu dne 23. 4. 2009 in glede na predhodna pisna opozorila na kršitve obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve, podan utemeljen krivdni razlog za sporno odpoved.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej sklicuje na vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je bila tožniku zakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, ki jo je s toženo stranko sklenil 12. 2. 2001, čeprav je v sodnem postopku predložil naknadno sklenjeno novo pogodbo z dne 26. 5. 2004. Obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s tem pa je protislovna. Sodišče kot prvo zmotno ugotavlja, da kasnejša pogodba ni stopila v veljavo, ker podpisanega izvoda tožnik naj ne bi vrnil toženi stranki. Hkrati pa neutemeljeno ugotavlja, da je bil tožnik s predložitvijo pogodbe z dne 26. 5. 2004 šele po zaključku prvega naroka za obravnavo prekludiran. Tudi sicer je sodišče v nasprotju z določbami Obligacijskega zakonika (OZ) presodilo, da pogodba z dne 26. 5. 2004, ki je razveljavljala pogodbo z dne 12. 2. 2001, ni bila sklenjena oziroma ni stopila v veljavo, ker podpisanega izvoda tožnik ni vrnil toženi stranki oziroma je tožena stranka ni imela v svoji evidenci in je zato ni pričela izvrševati. Tako je sodišče zmotno presodilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki v času odpovedi sploh ni več veljala. Poleg tega sodišče ne bi smelo upoštevati rezultatov alkotesta, saj je bil le-ta opravljen v nasprotju z določbami pri toženi stranki veljavnega pravilnika in to s pomočjo alkoskopa, ki je namenjen zgolj preverjanju prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, ne pa njegove koncentracije. Siceršnjih znakov alkoholiziranosti, ki bi morali biti vidni ob očitanem rezultatu alkotesta, pa sodišče ni ugotovilo. Sodišče tudi ni zaslišalo vseh predlaganih prič v zvezi z neutemeljenostjo predhodnih opozoril na kršitev delovnih obveznosti.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila, prerekala utemeljenost revizijskih navedb in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje je zgolj podredno ugotavljalo, da je bil tožnik v bistvu prekludiran s svojimi navedbami, da pogodba o zaposlitvi z dne 12. 2. 2001, na katero se je tožena stranka sklicevala v sporni odpovedi, ni več veljala, ker naj bi v letu 2004 podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Dejansko pa je svojo presojo gradilo na potrditvi presoje sodišča prve stopnje, da pogodba o zaposlitvi z dne 26. 4. 2004 ni pričela učinkovati in je tožnikovo delovno razmerje vse do sporne odpovedi še vedno urejala pogodba o zaposlitvi z dne 12. 2. 2001. Zato v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s tem ni podana. Prav tako ni utemeljen očitek, da sodišče neutemeljeno ni izvedlo vseh s strani tožnika predlaganih dokazov v zvezi z utemeljenostjo predhodno koncem leta 2008 in v začetku leta 2009 podanih pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitev. Na zahtevo stranke sodišče v sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zgolj preveri, ali je imel delodajalec v ravnanju delavca podlago za podajo takega predhodnega opozorila. To pa je v tožnikovem primeru sodišče na podlagi izvedenih dokazov dovolj prepričljivo ugotovilo.

8. Glede dejstva in stopnje alkoholiziranosti na delu dne 23. 4. 2009 tožnik konkretnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja. Njegove navedbe tako v bistvu pomenijo zgolj poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, da je bila pri tožniku na delu navedenega dne ugotovljena stopnja alkoholiziranosti ob ugotovitvi 0,75 promila alkohola v izdihanem zraku (da je tožnik užival alkoholno pijačo na delu, je tudi sam priznal) in da je bil v zvezi s svojim delom vodja nabave zadolžen tudi za uporabo službenega vozila.

9. Ob navedenih dejanskih ugotovitvah sodišče soglaša s presojo, da je tožnik glede na določbe 31., 32. in 33. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bilo takšno uživanje alkohola med delom pri toženi stranki prepovedano, hkrati pa je alkoholiziranost tožnika pomenilo tudi kršitev predpisov o varnosti in zdravju pri delu.

10. Glede na določbe 15. člena ZDR in naravo delovnega razmerja ter pogodbe o zaposlitvi se pisna pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec ponudi v podpis delavcu, šteje za predlog pogodbe. Do sklenitve pisne pogodbe o zaposlitvi tako pride, ko delavec delodajalca obvesti, da sprejema ponudbo, oziroma ko delavec delodajalcu vrne tudi s svoje strani podpisani izvod pogodbe. Posebej to velja v primeru, ko imata delavec in delodajalec že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in gre v bistvu zgolj za sklenitev nove pogodbe.

11. Ob ugotovitvah, da sta imela tožnik in tožena stranka od 12. 2. 2001 dalje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje nabave in sanitarno-higienskega nadzora, da je tožena stranka dne 26. 5. 2004 tožniku posredovala v podpis novo pogodbo o zaposlitvi (ki glede opredelitve delovnega mesta očitno niti ni prinašala bistvenih sprememb), da tožnik nove podpisane pogodbe o zaposlitvi vse do sporne odpovedi ni vrnil toženi stranki in da so se zato medsebojne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v praksi ves čas izpolnjevale na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 12.2. 2001, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da zaradi sklicevanja na navedeno pogodbo o zaposlitvi sporna redna odpoved ni bila nezakonita.

12. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške, ne glede na izid postopka.