Jedro

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki pa jim predlagatelj ni zadostil.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje o ugoditvi zahtevku tožnika za plačilo 3.464,49 EUR odškodnine za premoženjsko škodo s pripadki, nastalo mu na delu stanovanjske opreme zaradi požara, ki se je razširil iz toženčevega stanovanja v zgornje nadstropje in do katerega naj bi prišlo zaradi „eksplozije, ki je posledica pokanja televizije zaradi plinov v ekranu“. V predlogu graja stališče sodišča druge stopnje, da je poslovni prostor, iz katerega se širi ogenj, nevarna stvar, in ga ocenjuje kot takega, ki odstopa od usklajene sodne prakse Vrhovnega sodišča. 2. Predlog ni popoln.

3. Po določbi četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP). Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj zgolj z očitkom zgrešenosti pravnega naziranja sodišča ni zadostil – neodvisno od odgovora na vprašanje utemeljenosti očitka - in je zato bilo treba njegov predlog na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP zavreči.