Jedro

Tožnik je s tem, da je opustil sporočilo občini o spremembi zavezanca zaradi sklenitve najemne pogodbe, povzročil izdajo nezakonite odločbe in s tem pritožbene stroške.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zoper tožnika ustavil postopek odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020 za nepremičnino na naslovu ... v Ljubljani ter odločil o načinu vračila preplačanega zneska v višini 203,14 evrov in da se s tem sklepom nadomešča odločba o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča št. DT 4224-218/2020-001528 z dne 17. 2. 2020. Z izpodbijano 3. točko izreka je odločil, da se zahteva za povračilo stroškov postopka zavrne. V 4. točki izreka pa je odločil, da davčnega zavezanca bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka in da davčnemu organu niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravni organ v pritožbenem postopku ob upoštevanju tožnikove navedbe, da je nepremičnino že v letu 2017 za nedoločen čas oddal drugemu zavezancu, odpravil prejšnjo odločbo o odmeri nadomestila tožniku in ustavil postopek. Zahtevo za povračilo stroškov postopka je zavrnil ob sklicevanju na 12. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju Odlok) in na sedmi odstavek 79. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ter ob ugotovitvi, da je tožnik spremembo davčnega zavezanca sporočil šele ob vložitvi pritožbe.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo o zavrnitvi povračila stroškov postopka ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je s pritožbo, ki jo je vložil zoper odmerno odločbo, v celoti uspel in da je zato bila potrebna. Pritrjuje ugotovitvi, da Mestni občini Ljubljana ni sporočil, da je prenehal biti zavezanec, vendar meni, da Odlok tega od njega ne zahteva, saj ne določa, da mora spremembo sporočiti nekdanji zavezanec. Drugostopenjskemu organu očita, da se do enakega pritožbenega ugovora ni opredelil. Uveljavlja, da za podzakonsko določbo, po kateri bi nekdanji zavezanec moral sporočiti spremembo podatkov, ni zakonske podlage. Drugostopenjskemu organu očita zmotno uporabo 404. člena ZDavP-2 in navaja, da je na podlagi 218. c člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) podatke, relevantne za odmero, občina dolžna sama uskladiti s podatki iz katastra stavb. Meni, da zato ne drži, da je „zakrivil“ stroške upravnega postopka. Uveljavlja še, da je odločitev o stroških v nasprotju s siceršnjo vsebino sklepa, iz katere izhaja, da je upravni organ ugodil njegovi pritožbi.

5. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in sodišču predlaga, naj jo zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je s sklepom z dne 15. 9. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sklenilo, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V tem upravnem sporu je sporna odločitev o stroških, sprejeta na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZDavP-2. 9. Za tožnico je sporno, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, čeprav je s pritožbo uspela.

10. Tretji odstavek 79. člena ZDavP-2 določa pravilo povračila stroškov postopka glede na uspeh, vendar pa je ta določba po izrecni določbi sedmega odstavka izključena, če je stroške povzročil kateri od udeležencev postopka po svoji krivdi, ne glede na to, kdo je zahteval uvedbo postopka in ne glede na uspeh v postopku. Sedmi odstavek 79. člena ZDavP-2 namreč določa, da ne glede na prvi do četrti odstavek istega člena (torej tudi ne glede na tretji odstavek 79. člena ZDavP-2) plača stroške postopka v vsakem primeru udeleženec v postopku, če jih je povzročil po svoji krivdi. Smiselno enako določa tretji odstavek 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom istega člena ZUP.1

11. Ker je torej po povedanem tožnica ne glede na uspeh pritožbe dolžna sama nositi stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, tožnik izpodbijanemu sklepu neutemeljeno očita nasprotje v izreku izpodbijane odločbe.

12. Po presoji sodišča pa je toženka tudi pravilno uporabila navedeno pravilo iz sedmega odstavka 79. člena ZDavP-2. 13. Zakonski dejanski stan iz navedene določbe ZDavP-2 je izpolnjen, če udeleženec postopka s svojim ravnanjem povzroči nastanek stroškov.2

14. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča najprej odmerjeno tožniku kot zavezancu; da je tožnik s pritožbo uspel, ker je izkazal, da je pred pravno relevantnim obdobjem nepremičnino oddal v najem, in da tožnik Mestni občini Ljubljana ni sporočil, da je zaradi navedene oddaje nepremičnine v najem prenehal biti zavezanec.

15. Določba 404. člen ZDavP-2 toženki nalaga, da nadomestilo odmeri upoštevaje podatke, ki jih prejme od občine. ZGO-1 pa v 218. c členu občini nalaga, da za namene odmere nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc.

16. Kateri podatki se vodijo v registru stavb, je v času izdaje odločbe o odmeri nadomestila določal 73. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Med temi podatki pa ni podatkov o najemnih pravnih poslih. Podatki o najemnih pravnih poslih se glede na 98. člen ZEN ne vodijo niti v registru nepremičnin, ki je po 96. členu ZEN sicer večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah, in je sicer povezana z zemljiškim katastrom in katastrom stavb.

17. Vodenje podatkov o najemnih pravnih poslih je v pravno relevantnem času določal Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), in sicer se po 35. člena tega zakona ta podatek vodi v evidenci trga nepremičnin. Ne ZEN ne ZMVN-1 pa ne določata, da bi se podatki o najemnih pravnih poslih povzemali v kataster stavb ali v register nepremičnin. Kaj drugega o povezljivosti podatkov, ki se zbirajo na podlagi ZMVN-1, ne izhaja niti iz 218. d člena ZGO-1. 18. Ker torej na podlagi ZGO-1 občina nima pooblastila za pridobivanje podatkov o najemnih pravnih poslih za potrebe odmere nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča iz javnih evidenc, je bil že po splošnem načelu poštene uporabe pravic (11. člen ZUP) tožnik dolžan sam sporočiti podatek o najemnem pravnem poslu, na podlagi katerega je prenehal biti zavezanec.

19. Tožnik pa tudi nima prav, da občina nima zakonske podlage za ureditev iz 12. člena Odloka, ki zavezancu nalaga sporočanje spremembe podatkov. Taka podlaga so namreč določbe 218. do 218. d člena ZGO-1, ki ji nalagajo zbiranje podatkov, relevantnih za odmero nadomestila. Če je javno pravni subjekt na podlagi zakona dolžan zbirati določene podatke, ima tudi pooblastilo, da od imetnikov teh podatkov zahteva skrbnost pri njihovem posodabljanju.

20. Tožnik pa nima prav niti z očitkom, da kot „nekdanji“ zavezanec ni on tisti, ki je naslovnik pravila iz 12. člena Odloka. To je očitno, zato drugostopenjskemu upravnemu organu na ta očitek ni bilo treba posebej odgovarjati. Do spremembe podatka o zavezancu, je namreč zavezanec nihče drug kot prav on.

21. Ker je tožnik s tem, da je opustil sporočilo občini o spremembi zavezanca zaradi sklenitve najemne pogodbe, je povzročil izdajo nezakonite odločbe in s tem pritožbene stroške. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

22. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Pravno odločilno dejansko stanje namreč med strankami ni bilo sporno, sporna je bila le pravilnost njegove pravne kvalifikacije.

**K II. točki izreka**

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Prim. npr. sodbi tega sodišča I U 1680/2012 in I U 244/2019. 2 Gl. P. Kovač in ostali v Davčno pravo med teorijo in prakso s komentarjem 70. - 90. člena ZDavP-2, Ljubljana 2021, str. 429 in tam citirano sodno prakso.