Jedro

Izpodbijana odločba, s katero je bilo tožniku kot tujcu omejeno gibanje in odrejena njegova nastanitev v Centru, je bila tožniku izdana na podlagi 76. člena ZTuj-2. Po prvem odstavku 78. člena tega zakona ima tujec zoper tako odločbo, ki jo izda policija, pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe. Tožniku je bila izpodbijana odločba vročena dne 17. 7. 2023 in bi zato moral tožbo zoper to odločbo vložiti najkasneje 20. 7. 2023, česar pa ni storil, pač pa je tožbo vložil šele dne 27. 7. 2023, kar pa je sedem dni prepozno. Sodišče je zato tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Policijska postaja Šentjernej (v nadaljevanju PP Šentjernej) je z odločbo, št. 2143-2/2023/1 z dne 17. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožniku, državljanu Maroka, odredila omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce v Postojni (v nadaljevanju Center), ker ga je treba odstraniti v skladu z določbami Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2). Omejitev gibanja je tožniku odredila od 17. 7. 2023 od 15.00 ure do njegove odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot šest mesecev. Odločila je še, da tožba ne zadrži izvršitve in da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je 27. 7. 2023 oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo med drugim navedla, da je iz vročilnice, ki je v upravnem spisu, razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 17. 7. 2023 in je torej tridnevni rok za vložitev tožbe potekel 20. 7. 2023. Iz žiga sodišča je razbrati, da je bila tožba oddana kot priporočena pisemska pošiljka 27. 7. 2023, kar je po poteku roka za vložitev tožbe. Ker je tožba prepozna, jo je treba zavreči. 4. Sodišče je o svojih ugotovitvah glede vročitve izpodbijane odločbe in vložitve tožbe ter s svojim stališčem, da te ugotovitve kažejo, da je bila tožba vložena prepozno, tožnika seznanilo z dopisom z dne 1. 8. 2023. 5. Tožnik je na seznanitev sodišča o ugotovitvah glede vročitve izpodbijane odločbe in vložitve tožbe odgovoril v dopisu z dne 2. 8. 2023. Navedel je, da je bil na policijski postaji 17. 7. 2023, istega dne pa je je bil tudi prepeljan v Center. V roko ni dobil nobenih papirjev. Kontaktiral je A. A., ki nudi pomoč beguncem. Prosila ga je, naj ji pošlje odločbo o omejitvi gibanja, vendar ji je povedal, da ni dobil nobenega papirja. V naslednjih dneh, ko sta se preko klicev in sporočil pogovarjala po "messengerju", mu je še nekajkrat naročila, naj gre po dokumentacijo. Spraševal je policiste, ki so mu rekli, da nima nobenih papirjev. Šele v ponedeljek 24. 7. 2023 so mu vročili papirje, ki jih je takoj preposlal A. A. Ta je sklepala, da je rok za pritožbo tri dni od tega dne, saj ji ni poslal vročilnice, ker je tudi ni dobil. Ne spomni se, da bi karkoli podpisoval. Vsi papirji, ki so mu bili predočeni na policijski postaji, so bili v slovenskem jeziku, ki ga ne razume, vsekakor pa ni prejel nobenega dokumenta do 24. 7. 2023. Kot dokaz prilaga fotografije njegovega pogovora z A. A., iz katerega je razvidno, kdaj je prejel odločbo o omejitvi gibanja. Ne spozna se na policijske postopke in je prvič v Centru ter ne ve, kako naj bi človek prišel do dokumentacije. Ne razume, kako naj bi podpisal vročilnico, če mu odločba ni bila vročena.

**K odločitvi sodišča:**

6. Tožba je prepozna.

7. Sodišče lahko tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih določa zakon. Zato mora po prejemu tožbe, poleg ostalega, po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi katerih je treba tožbo zavreči. Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže med drugim tudi takrat, če sodišče ugotovi, da je vložena prepozno (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8. Izpodbijana odločba, s katero je bilo tožniku kot tujcu omejeno gibanje in odrejena njegova nastanitev v Centru, je bila tožniku izdana na podlagi 76. člena ZTuj-2. Po prvem odstavku 78. člena tega zakona ima tujec zoper tako odločbo, ki jo izda policija, pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe.

9. Med listinami upravnega spisa, ki so bile predložene sodišču, je tudi vročilnica PP Šentjernej, iz katere je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 17. 7. 2023, torej na dan njene izdaje. Tožnik je tožbo zoper to odločbo oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko 27. 7. 2023, kar se na podlagi drugega odstavka 29. člena ZUS-1 šteje kot datum vložitve tožbe. To pomeni, da je bila tožba vložena deset dni po vročitvi izpodbijane odločbe, kot je ta zaznamovana na vročilnici.

10. Sodišče je z opisanimi ugotovitvami seznanilo tožnika, ki se je o njih izjavil. Zatrjuje, da mu izpodbijana odločba ni bila vročena tako, kot izhaja iz vročilnice, pač pa šele 24. 7. 2023, kar naj bi dokazovalo njegovo dopisovanje z A. A. Sodišče temu tožnikovemu pojasnilu ni sledilo. Iz vročilnice, ki se nanaša na izpodbijano odločbo, je razvidno, da je vročitev opravila PP Šentjernej. Tožnik navaja, da mu vročilnica ni bila vročena, kar je točno in tudi razumljivo, saj gre za izkaz o opravljeni vročitvi in ga mora med listinami upravnega spisa hraniti organ, ki v zadevi odloča. Na vročilnici je v rubriki "Št. in vsebina pošiljke" zapisano "odločba Center za tujce št. 2143-2/202371", kar je številka izpodbijane odločbe; v rubriki "Naslovnik, Ime in priimek oziroma naziv, kraj, ulica in številka" navedeno "B. B., ..." ter v rubriki "Podatki o vročitvi" podpis naslovnika - tožnika (lastnoročni podpis), datum vročitve (17. 7. 2023) in podpis vročevalca (lastnoročni podpis). Na vročilnici je tudi odtisnjen pečat PP Šentjernej.

11. Sodišče je najde razloga, da bi dvomilo, da je vročilnico o prejemu izpodbijane odločbe podpisal tožnik, ta vročilnica pa izkazuje, da mu je bila odločba vročena dne 17. 7. 2023 in da so mu jo vročili na PP Šentjernej. Tega ne dokazuje le navedba naziva tega organa, pač pa tudi odtisnjen pečat. Sodišče tudi ne najde motiva, da bi policisti izkazovali vročitev in prejem izpodbijane odločbe z vročilnico, ki ne bi bila verodostojna, torej s tem izkazovali vročitev, ki naj ne bi bila opravljena. To, da se je glede svoje nastanitve v Centru tožnik pogovarjal oziroma si pisal sporočila z A. A., da je v teh kontaktih navajal, da nima nobenih dokumentov oziroma papirjev, in da ji je 24. 7. 2023 ob 10.53 uri poslal prvo stran in delno zadnjo stran izpodbijane odločbe, po presoji sodišča še ne dokazuje, da mu je bila izpodbijana odločba tega dne (24. 7. 2023) tudi dejansko vročena. Sodišče ne dvomi, da je tožnik šele 24. 7. 2023 izpodbijano odločbo (fotografijo prve in delno zadnje strani odločbe) poslal A. A., vendar pa to ni dokaz, da mu je bila tega dne tudi vročena in tudi ne izpodbija podatka na vročilnici, da mu je bila vročena dne 17. 7. 2023. Povedano drugače, posnetki pogovorov, ki jih je tožnik poslal sodišču, ne izpodbijajo podatkov iz vročilnice o vročitvi izpodbijane odločbe. Drugačen zaključek bi smiselno pomenil, da se policistom očita, da so vročilnico prenaredili (kar bi pomenilo storitev kaznivega dejanja), za kar pa tožnik ni ponudil nobenega relevantnega dokaza in zato sodišče njegovim pojasnilom v izjasnitvi ne sledi.

12. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče zaključuje, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena dne 17. 7. 2023 in bi zato moral tožbo zoper to odločbo vložiti najkasneje 20. 7. 2023, česar pa ni storil, pač pa je tožbo vložil šele dne 27. 7. 2023, kar pa je sedem dni prepozno. Sodišče je zato tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

13. Sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi izvedlo glavno obravnavo, saj gre za procesno odločitev, sprejeto ob predhodnem preizkusu tožbe. Ker formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe niso izpolnjeni, se sodišče do tožbenih navedb ni opredeljevalo.