Jedro

Okoliščina komu je obdolženi po sprejemu are znesek 3.000,00 EUR izročil, glede na odnos med obdolžencem in oškodovancem, od katerega je obdolženi 3.000,00 EUR sprejel, za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, ni bistvena.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega pod točko 1 in 2 izreka napadene sodbe opisanih dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu na podlagi prvega odstavka 57. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je za kaznivo dejanje opisano pod točko 1 izreka napadene sodbe določilo kazen osem mesecev zapora, za kaznivo dejanje opisano pod točko 2 izreka napadene sodbe pa kazen devet mesecev zapora, nakar mu je na podlagi drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let in s posebnim pogojem po določilu tretjega odstavka 57. člena KZ-1, da v roku desetih mesecev od pravnomočnosti sodbe oškodovancu B. B. povrne škodo v višini 3.000,00 EUR in oškodovancu C. C. škodo v višini 10.000,00 EUR, sicer se lahko določena kazen izreče in izvrši. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolženega oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o stroških zagovornika pa bo odločila služba za brezplačno pravno pomoč, obdolženi pa je po prvem odstavku 95. člena ZKP dolžan povrniti stroške oškodovancev in nagrado njunih pooblaščencev iz 8. točke 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Po drugem odstavku 105. člena ZKP mora obdolženi A. A. oškodovancu C. C. povrniti škodo v višini 10.000,00 EUR, oškodovancu B. B. pa 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti v plačilo od dne 18. 4. 2017 do plačila, s presežkom pa se oškodovanega B. B. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

2. Zagovornik obdolženega A. A. se je pritožil le zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku glede oškodovanca B. B., s predlogom pritožbenemu sodišču, da odločbo o premoženjskopravnem zahtevku za B. B. spremeni tako, da ga z obrestnim delom napoti na pravdo oziroma sodbo sodišča v tem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je obdolženemu, po tem ko ga je med drugim spoznalo za krivega za kaznivo dejanje poslovne goljufije na škodo B. B., za katerega mu je v okviru pogojne obsodbe določilo kazen osem mesecev zapora, ter mu skladno z določilom tretjega odstavka 57. člena KZ-1 naložilo posebni pogoj, da v roku desetih mesecev od pravnomočnosti sodbe povrne škodo B. B. v višini 3.000,00 EUR, ter na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP obdolženemu naložilo tudi vračilo premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu B. B. v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti v plačilo od 18. 4. 2017 do plačila, s presežkom pa je oškodovanega napotilo na pravdo. Glede na to, da je sodišče prve stopnje obdolženemu na podlagi tretjega odstavka 57. člena KZ-1 naložilo posebni pogoj, je moralo odločiti tudi o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca B. B., saj mu v nasprotnem posebnega pogoja ne bi moglo izreči. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je obdolženi A. A. od oškodovanca B. B. za namen nakupa nepremičnine prejel aro 3.000,00 EUR dne 18. 4. 2017, ki pa mu jo zaradi neizvedbe posla kljub oškodovančevim pozivom ni vrnil, s čimer je oškodovancu B. B. nastala škoda v znesku 3.000,00 EUR. Vse to je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, saj je obdolženi kaznivo dejanje priznal, dejanje pa mu je dokazano tudi z drugimi dokazi, ki jih sodišče prve stopnje tudi navaja v razlogih napadene sodbe, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju tudi v celoti sklicuje. Ker obdolženi svojih obveznosti iz pravnega posla z oškodovancem B. B. z dne 18. 4. 2017 ni izpolnil, s čimer je oškodovanemu B. B. nastala škoda v znesku 3.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oškodovancu na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP premoženjskopravni zahtevek v višini 3.000,00 EUR priznalo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi računajočimi od 18. 4. 2017, torej od dneva sklenjenega dogovora med njim in oškodovancem in prejemom 3.000,00 EUR do plačila.

5. Pritožba, ki meni, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje napačna in da je sodišče prve stopnje v tem delu storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč v napadeni sodbi glede premoženjskopravnega zahtevka sprejelo pravilno odločitev in jo je tudi ustrezno obrazložilo. Zakonite zamudne obresti, ki jih je naložilo obdolžencu v plačilo in s katerimi pritožba ne soglaša, je pravilno obdolžencu odmerilo od dne 18. 4. 2017, torej od dneva prejema 3.000,00 EUR in do dneva plačila. Takšna obrazložitev je po oceni pritožbenega sodišča povsem jasna in so pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni. Okoliščina komu je obdolženi po sprejemu are znesek 3.000,00 EUR izročil, glede na odnos med obdolžencem in oškodovancem, od katerega je obdolženi 3.000,00 EUR sprejel, za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, ni bistvena. Če ima obdolženi kakšne zahtevke proti D. D., zaradi razlogov, ki jih navaja v pritožbi, jih lahko uveljavlja v drugih postopkih in ta okoliščina ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje glede izrečene odločbe o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca B. B. Ker je povzročena škoda v višini 3.000,00 EUR nesporno ugotovljena, je odločitev sodišča prve stopnje o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca B. B. pravilna in zakonita, vsi nadaljnji pomisleki pritožbe pa neutemeljeni.

6. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca B. B., in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti, je o pritožbi zagovornika obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP).