Jedro

Glede na to, da 24. člen ZBPP pojma pravičnosti ne definira, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno izhajala iz okoliščin konkretne kazenske zadeve in svojo odločitev oprla na oceno teže in vrste očitanega kaznivega dejanja, ter oceno tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za zastopanje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, opr. št. I K 8785/2013. Odločitev je utemeljila s presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP, določenega v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotovila je, da se prosilcu očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1 (obtožba Okrožnega državnega tožilstva v Celju, št. Kt 0/2976/12 z dne 23. 9. 2013). Sklicevala se je na določbo 3. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter v tej zvezi na domnevo nedolžnosti ter na načelo, da je potrebno v dvomu vedno odločiti v korist obdolženca. Obrazložila je vsebino določbe 17. člena ZKP, ki k dolžnosti ugotavljanja odločilnih dejstev zavezuje tudi sodišče in na vodilno načelo kazenskega postopka, načelo iskanja resnice. Glede na očitano storitev kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen do 3 let zapora, je tožena stranka ugotovila, da obramba obdolženca ni obvezna. Iz spisa izhaja, da je prosilec o okoliščinah domnevnega kaznivega dejanja že podal izjavo pred preiskovalnim sodnikom, dne 2. 4. 2013, in na glavni obravnavi 16. 1. 2014, brez navzočnosti odvetnika. Glede na ugotovljeno odvetnika na glavni obravnavi več ne potrebuje, ker je bil o vseh okoliščinah zaslišan, tako kot oškodovanec in kot storilec. V nadaljevanju kazenskega postopka bo sodišče neposredno zaslišalo še pričo, ki je prišla na kraj dogodka neposredno po storitvi domnevnega kaznivega dejanja, oba policista, izvedenko A.A. in opravilo poizvedbe glede telefonskih klicev na OKC Celje.

2. Glede na vsa, s strani tožilstva predlagana zaslišanja in izvedbo dokazov po mnenju tožene stranke ni podanih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Prav tako je tožena stranka glede na opis in težo očitanega dejanja prosilcu mnenja, da v konkretnem postopku ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj. Prav tako iz prošnje in listin kazenskega spisa ne izhajajo okoliščine, ki bi kazale na to, da prosilec ni bil sposoben razumeti, česa je obdolžen in da tudi ni nesposoben, da se brani pred očitkom obtožbe. Je državljan RS s končano poklicno zidarsko šolo, torej ni nepismen in je sposoben razumeti, česa je obdolžen. Upoštevaje osebnost storilca, težo in vrsto kaznivega dejanje ter dejstvo, da v obravnavanem primeru ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, strokovna pomoč zagovornika oziroma dodelitev BPP ni utemeljena. Prav tako lahko prosilec tekom postopka priglasi svoj premoženjsko pravni zahtevek sam, brez pomoči odvetnika, v obliki laične vloge. Tožena stranka pripominja tudi, da prosilcu z neodobritvijo BPP ni poseženo v njegovo pravico do zagovornika, saj si ga lahko najame sam, vendar si ga mora tudi sam plačati.

3. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da ima v kazenskem postopku položaj obdolženca in oškodovanca. Kot preozko in zmotno šteje stališče tožene stranke, ki se nanaša na interpretacijo 3. člena ZKP in kot nedopustno ocenjuje tudi stališče sodišča, da obdolženčevo pravico do obrambe veže na težo kaznivega dejanja. Toženi stranki očita tudi nepoznavanje materialnega kazenskega prava, saj gre za zapleteno zadevo, ki jo bo potrebno v dokaznem postopku dopolniti z zaslišanjem prič in zaslišanjem izvedenke. Prav tako se v zagovoru obdolžencev nakazuje obramba v smeri silobrana, kar pa je zahtevno pravno vprašanje, neodvisno od teže očitanega kaznivega dejanja. Od zaključka tega kazenskega postopka v delu, v katerem je B.B. obravnavan kot obdolženec, je v končni fazi odvisna tudi njegova finančna eksistenca, saj bo soobdolženec od njega uveljavljal premoženjsko pravni zahtevek. V tem postopku je tožnik tudi oškodovanec. S trditvijo tožene stranke, da priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka ni zahtevno opravilo, se ne strinja. Ta zahtevek mora biti utemeljen in argumentiran, kar zahteva pravno znanje, ki ga tožnik, kot zidar, nima. Odločitev tožene stranke posega v tožnikovo pravico, zajamčeno z ustavo. Prav tako bi morala tožena stranka presojati finančni kriterij za dodelitev BPP. Če bi ga, bi ugotovila, da si zagovornika tožnik sam ne more privoščiti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v novo odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu izpodbijane odločbe in predloženega spisa sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), ter dodatno navaja:

7. Tožena stranka mora izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP, v primeru kot je obravnavani, presojati upoštevaje določbo prvega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa namen BPP. Ta naj bi zagotavljal uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, torej je pravna pomoč namenjena tistim prosilcem, ki izkažejo v zakonu določene pogoje za njeno dodelitev. Sodišče je že uvodoma pojasnilo, da se v celoti strinja z razlogi za zavrnitev tožnikove prošnje, saj temeljijo na obrazloženih kriterijih 24. člena ZBPP. Gre za določbo, ki v prvem odstavku 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh (1. alinea) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alinea). Po tretjem odstavku navedenega člena pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Glede na to, da 24. člen ZBPP pojma pravičnosti ne definira, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno izhajala iz okoliščin konkretne kazenske zadeve in svojo odločitev oprla na oceno teže in vrste očitanega kaznivega dejanja, ter oceno tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila tudi, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic. Le te po presoji sodišča s sporno odločitvijo niso okrnjene.

9. Sodišče glede na navedeno v celoti soglaša z argumentacijo tožene stranke, ki vsebinsko temelji na pravilno uporabljenem merilu pravičnosti. V konkretnem postopku to pomeni, da je bil za prosilca ZBPP uporabljen enako kot za vse druge prosilce, torej z oceno in tehtanjem kriterijev iz določbe 24. člena ZBPP, kar seveda pomeni, da v spornem postopku tožniku ni bila kršena nobena pravica, zagotovljena z Ustavo RS.

10. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na ugotavljanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Finančni (subjektivni) pogoj vpliva na odločitev, skladno z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP, samo v primeru, če je izpolnjen kumulativno z objektivnim pogojem, presojanim v izpodbijani odločbi, zato v spornem primeru, v katerem odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, dejstvo, da tožena stranka izpolnjevanja finančnega pogoja ni ugotavljala, na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.

11. Glede na navedeno je sodišče ob upoštevanju dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe, ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je zato tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

12. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.