Jedro

S pogodbo z dne 12.3.1987 je med pravdnima strankama nastalo podstanovalsko razmerje. Na njuno razmerje ne vpliva dejstvo, da je bilo oddano celotno stanovanje, saj toženec zaradi tega ni mogel pridobiti ničesar več kot statusa podstanovalca. V primerih, ko imetnik stanovanjske pravice preneha uporabljati stanovanje in v njem več kot šest mesecev ne stanuje, ali če ga v celoti odda v podnajem (58. in 77. člen ZSR) sodišče to upošteva in raziskuje le ob ustreznem tožbenem zahtevku stanodajalca. V sporu med imetnikom stanovanjske pravice oz. sedaj lastnikom stanovanja in podstanovalcem, pa sodišče razsodi samo na podlagi njunega medsebojnega dogovora.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da se mora toženec izseliti iz tožnikovega stanovanja v L., M. in iz njega odstraniti vse svoje stvari in osebe, ki jih je pripeljal v stanovanje, ter prazno stanovanje njegovih stvari in oseb izročiti s ključi vred tožniku. Poleg tega mu je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov v znesku 18.200,00 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prejema sodne odločbe dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi višjega sodišča v zvezi s sodbo prvega sodišča je toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. Po njegovem so bila kršena določila petega odstavka 47. člena Zakona o stanovanjsih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84), ker tožnik nikdar ni pridobil stanovanjske pravice, če jo je pridobil pa mu je že zdavnaj prenehala. Tudi glede podstanovalskega razmerja so kršena določila 71. in 77. člena ZSR, saj ima tako razmerje določene značilnosti, ki se morajo kazati navzven, a jih v danem primeru ni bilo. Dogovor iz leta 1987, ki sta ga sklenili pravdni stranki, ni podstanovalska pogodba, ker tedaj tožnik ni bil imetnik stanovanjske pravice in ker je oddal vse stanovanje in ne samo posameznih prostorov. Če imetnik stanovanjske pravice odda vse stanovanje, v 6 mesecih izgubi stanovanjsko pravico. Zato tožnik ni legitimiran za vložitev tožbe in bi smel zahtevati izpraznitev stanovanja le stanodajalec. Slednji pa tožencu ni hotel priznati stanovanjske pravice in pravice do odkupa stanovanja, zato je tožnik vložil tožbo na razveljavitev prodajne pogodbe tožniku.

V postopku, ki je bil opravljen po določilu 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92), tožnik ni odgovoril na revizijo, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o vročeni reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka uveljavljanega revizijskega razloga bistvene kršitve pravdnega postopka ni opredelila in tako revizijsko sodišče ne more oceniti njegove utemeljenosti. Izpodbijano sodbo je po uradni dolžnosti preizkusilo le glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugaga odstavka 354. člena ZPP, toda take kršitve ni ugotovilo.

Ob ugotovljeni dejanski podlagi, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo. Ugotovili sta, da je bil tožnik imetnik stanovanjske pravice, kar je bilo ugotovljeno v nepravdnem postopku, ki je tekel pod opr. št. N ... Zato je s pogodbo z dne 12.3.1987 med pravdnima strankama lahko nastalo podstanovalsko razmerje, kar sta sodišči v svojih sodbah logično in razumljivo obrazložili. Na razmerje med pravdnima strankama ne vpliva dejstvo, da je bilo oddano celotno stanovanje, saj toženec zaradi tega ni mogel pridobiti ničesar več kot statusa podstanovalca. V primerih, ko imetnik stanovanjske pravice preneha uporabljati stanovanje in v njem več kot šest mesecev ne stanuje, ali če ga v celoti odda v podnajem (58. in 77. člen ZSR) sodišče to upošteva in raziskuje le ob ustreznem tožbenem zahtevku stanodajalca. V sporu med imetnikom stanovanjske pravice oz. sedaj lastnikom stanovanja in podstanovalcem, pa sodišče razsodi samo na podlagi njunega medsebojnega dogovora.

Tako se izkaže, da revizijski razlogi niso podani in ker sodišče ni našlo nobenih kršitev, na katere mora po določilu 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je po določilu 393. člena ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo. Ker revizija ni utemeljena, toženec tudi ni upravičen do povrnitve stroškov za revizijo (154. v zvezi s 166. členom ZPP).