Jedro

Za začetek inšpekcijskega postopka ni bistveno, koliko prijav je bilo podanih v zvezi z isto domnevno kršitvijo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnika sta pri Upravnem sodišču vložila tožbo zaradi molka organa v zvezi z njuno zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki ga je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto, vodil pod opr. št. 06122-1846/2009. V tožbi navajata, da v tem postopku prijava št. 061-33/2008 z dne 20. 5. 2009, ki se v upravnem spisu sicer vodi pod zaporedno št. 1, ni bila nikoli obravnavana, saj iz dopisa pod zaporedno številko 3 izhaja, da je bil inšpekcijski pregled v predmetni zadevi opravljen na podlagi tožnikove neevidentirane prijave z dne 6. 7. 2009. To pomeni, da se uradni zaznamek z dne 24. 8. 2009 ne nanaša na prijavo z dne 20. 5. 2009, v zvezi s katero sta tožnika z vlogo z dne 27. 6. 2011 zahtevala vstop v inšpekcijski postopek.

K točki I. izreka:

2. Tožba ni dovoljena.

3. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tkim. procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba (8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

4. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je Občina Trebnje z dopisom št. 061-33/2008 z dne 20. 5. 2009 odstopila pristojnemu gradbenemu inšpektorju tožničino pritožbo v zvezi z odvodnjavanjem lokalne ceste Bič - Veliki Gaber, v kateri je navajala, da ji voda zaliva kletne prostore gospodarskega poslopja. Kot izhaja iz tega dopisa, je občina uredila odvodnjavanje z asfaltno muldo, po mnenju tožnice pa ta rešitev ni bila zadostna, ker naj bi bil dvig podtalne vode posledica gradnje na parc. št. 497/17 in 494/21, obe k. o. ..., saj naj bi investitor ob gradnji zasul kanal, namenjen odvodnjavanju.

5. Nadalje iz upravnih spisov izhaja, da je gradbeni inšpektor 26. 5. 2009 opravil inšpekcijski pregled (zapisnik št. 06122-1846/2009-8204-2), z dopisom št. 06122-1846/2009-8204-3 z dne 13. 8. 2009 pa je tožnika obvestil, da je pri inšpekcijskem pregledu ugotovil, da imajo stanovanjski objekti, zgrajeni preko občinske ceste Veliki Gaber - Bič, pravnomočna gradbena dovoljenja, ki ne urejajo kanalov za odvodnjavanje meteornih voda, za izvedbo mulde na robu občinske ceste pa pridobitev gradbenega dovoljenja ni predpisana. Z uradnim zaznamkom z dne 24. 8. 2009 je zato postopek ustavil. 6. Inšpekcijski postopki se začnejo in vodijo po uradni dolžnosti. Vloge občanov niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak glede na tretji odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru le pobuda organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Prijava sama po sebi torej ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 775/2006 z dne 21. 5. 2008).

7. To pomeni, da za začetek inšpekcijskega postopka ni bistveno, koliko prijav je bilo podanih v zvezi z isto domnevno kršitvijo. V zadevi ni sporno, da se tožničina prijava občini, ki jo je ta odstopila pristojnemu gradbenemu inšpektorju z dopisom št. 061-33/2008 z dne 20. 5. 2009, nanaša na isti poseg kot tožnikova prijava z dne 6. 7. 2009, tj. gradnjo obcestne mulde v neposredni bližini tožnikovih nepremičnin in zasutja naprav za odvodnjavanje. V upravnih spisih tožnikova prijava sicer res ni evidentirana, vendar jo tožnik prilaga k tožbi (priloga A 30), nanjo pa se sklicuje tudi gradbeni inšpektor v omenjenem obvestilu št. 06122-1846/2009-8204-3 z dne 13. 8. 2009. Glede na navedeno pa za vodenje predmetnega inšpekcijskega postopka ni pomembno, na podlagi katere prijave je gradbeni inšpektor začel ta postopek.

8. Iz podatkov upravnega spisa izhaja še, da je bil predmetni inšpekcijski postopek zaključen z uradnim zaznamkom z dne 24. 8. 2009. Prvostopenjski organ je zato zahtevo tožnikov za vključitev v postopek obravnaval kot predlog za obnovo postopka in ga s sklepom P06122-1846/2009-27 (24411) z dne 25. 3. 2014 zavrgel. Tukajšnje sodišče je s sodbo I U 18/2015 z dne 12. 11. 2015 to odločitev potrdilo, s čimer je postala odločitev o zahtevi tožnikov za udeležbo v tem inšpekcijskem postopku pravnomočna.

9. To pomeni, da tožnika z obravnavano tožbo zahtevata odločitev, o kateri je bila v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Ker je na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo v tem primeru treba zavreči, tudi tožba zaradi molka organa ni dopustna (28. člen ZUS-1).

10. Tožnica je vložila še tožbo zaradi molka organa v zvezi z njeno (ponovno) zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca z dne 16. 9. 2015. Ker je prvostopenjski organ o tej zahtevi odločil s sklepom P06122-1846/2009-41 z dne 23. 9. 2015, je sodišče tožnico z dopisom z dne 2. 8. 2016 pozvalo, naj v zvezi s to zahtevo vloži samostojno tožbo. V navedenem pozivu jo je sodišče opozorilo tudi na posledice, če tega ne bo storila. Rok, ki ga je sodišče tožnici postavilo za popravo tožbe v navedenem pozivu, se je iztekel 1. 9. 2016, tožnica pa v postavljenem pet dnevnem roku in tudi vse do izdaje tega sklepa ni vložila samostojne tožbe. Sodišče je zato tožničino tožbo zaradi molka organa v tem delu zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 ter v skladu z opozorilom v pozivu na popravo tožbe.

K točki II. izreka:

11. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).