Jedro

Pod pretvezo zmotne uporabe materialnega prava stranka dejanskega stanja v reviziji ne more izpodbiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 9. 1. 2009 od sodišča zahtevala, naj tožencu naloži plačilo preostanka kupnine po dveh prodajnih pogodbah v višini 70.134,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2008 dalje. Med postopkom je tožbo za plačilo 14.192,20 EUR z obrestmi umaknila.

2. Sodišče prve stopnje je v umaknjenem delu postopek ustavilo, tožencu naložilo plačilo 5.941,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2008 dalje, tožničin tožbeni zahtevek v preostalem delu pa zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizijo iz vseh dopustnih revizijskih razlogov vlaga tožnica. Predlaga spremembo izpodbijanih sodb, podrejeno pa njuno razveljavitev in ponovno sojenje ter zahteva povrnitev stroškov. Meni, da sodišči nižjih stopenj nista upoštevali, da se je toženec z drugo prodajno pogodbo z dne 4. 7. 2008 zavezal plačati še preostalo kupnino v višini 50.000,00 EUR po prejemu njenega originalnega in overjenega podpisanega izvoda ter po izbrisu zaznamovane izvršbe. Opozarja, da je bil toženec v tem razmerju močnejša stranka, saj je prodajala nepremičnine zaradi zadolženosti, in ne bi podpisal takšne pogodbe, če bi res plačal ta znesek že ob sklenitvi predpogodbe. Zmotno uporabo materialnega prava sodiščema nižjih stopenj očita, ker sta menili, da plačila tega zneska ni zahtevala na podlagi te druge prodajne pogodbe, pač pa zgolj na podlagi predpogodbe, saj so predpogodba in obe prodajni pogodbi enoten pravni posel. Pojasnjuje, da je bila skupna kupnina določena v višini 170.000,00 EUR, od katerih naj bi ob podpisu predpogodbe toženec plačal 50.000,00 EUR, 70.000,00 EUR ob prejemu originalnega izvoda prodajne pogodbe za stavbne nepremičnine ter 50.000,00 EUR ob prejemu originalnega izvoda prodajne pogodbe za kmetijske nepremičnine in gozd. Opozarja, da je zaradi naknadno ugotovljenih njenih dodatnih obveznosti do upnikov plačilo kupnine potekalo nekoliko drugače, kot je bilo dogovorjeno. Izpostavlja, da je bila prodajna pogodba z dne 4. 7. 2008 zadnja v nizu pogodb, z njo pa dokončno urejena razmerja pravdnih strank, zato gotovo odraža resnično stanje toženčevih odprtih obveznosti. Poudarja, da ni bilo sporno, da ji toženec po sklenitvi druge prodajne pogodbe ni ničesar več plačal. Opozarja tudi na nasprotje med vsebino pravnega posla in nasprotje med tem, kar sta sodišči nižjih stopenj o njegovi vsebini navedli v izpodbijanih sodbah.

5. Tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili naslednje dejansko stanje: - pravdni stranki sta se dogovorili za prodajo več tožničinih nepremičnin; - toženec si je 30. 4. 2008 pri svoji družbi sposodil 43.400,00 EUR, pri J. Č. pa 14. 5. 2008 še 9.000,00 EUR; - pravdni stranki sta 21. 5. 2008 sklenili predpogodbo za prodajo tožničinih nepremičnin tožencu za kupnino 170.000,00 EUR in soglašali, da je pred podpisom predpogodbe toženec izročil 50.000,00 EUR; - toženec je 21. 5. 2008 pred podpisom predpogodbe tožnici izročil 50.000,00 EUR; - pravdni stranki sta 22. 5. 2008 sklenili prodajno pogodbo za stavbni del tožničinih nepremičnin za kupnino 120.000,00 EUR in potrdili, da je 50.000,00 EUR, ki štejejo kot ara, toženec izročil tožnici pred podpisom predpogodbe, preostalih 70.00,00 EUR pa se je zavezal poravnati ob prejemu originalnega overjenega izvoda prodajne pogodbe tako, da poravna tožničin hipotekarni dolg do B. P., če še kaj ostane, pa to izroči tožnici; - tožničine nepremičnine so bile dodatno obremenjene, zato se je toženec 6. 6. 2008 s tožnico in upnikom P. dogovoril, da bo del kupnine dal njemu za poplačilo tožničinega dolga; - toženec je iz kupnine poplačal še druge dolgove, za katere to prvotno ni bilo dogovorjeno, in sicer je 19. 6. 2008 plačal družbi S., d. o. o, tožničin dolg v višini 12.609,00 EUR ter istega dne dolg tožničinega partnerja J. L. družbi V., d. o. o., v višini 2.203,00 EUR; - toženec je istega dne poravnal še tožničin dolg B. P. v višini 66.066,00 EUR; - toženec je 27. 6. 2008 poravnal tožničin dolg P. v višini 8.000,00 EUR, tožnici pa izročil 21.000,00 EUR; - pravdni stranki sta 4. 7. 2008 sklenili še prodajno pogodbo za preostale, kmetijske nepremičnine za kupnino v višini 50.000,00 EUR, ki se jo je toženec zavezal plačati po prejemu originalnega izvoda prodajne pogodbe in po izbrisu zaznambe sklepa o izvršbi v korist P.; - toženec je kupnino po tej pogodbi delno plačal že s poplačilom dolgov, katerih plačilo med pravdnima strankama prvotno ni bilo dogovorjeno; - toženec je plačal tudi davek na promet nepremičnin, stroške sestave in overitve pogodb ter stroške vknjižbe lastninske pravice v skupni višini 4.180,29 EUR; - toženec tožnici dolguje še preostanek kupnine v višini 5.941,71 EUR.

8. Tožnica ne more uspeti z obširnimi trditvami, ki merijo na neprepričljivost ugotovitev sodišč nižjih stopenj glede vsebine pogodbenega dogovora pravdnih strank, njegove naknadne spremembe, (ne)obstoja toženčeve zaveze plačati še 50.000,00 EUR kupnine ter predvsem njegove izpolnitve te obveznosti. Z njimi nedovoljeno nasprotuje dejanskemu stanju, kot sta ga ugotovili sodišči nižjih stopenj (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP),(1) zato revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

9. Ker revizijsko sodišče tudi na dovoljene revizijske razloge ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), mora revident vsak očitek ustrezno obrazložiti.

10. Tožnica sodiščema nižjih stopenj očita zmotno uporabo materialnega prava, ker sta menili, da plačila 50.000,00 EUR ni zahtevala na podlagi druge prodajne pogodbe z dne 4. 7. 2008, in izpostavlja, da je bila ta prodajna pogodba zadnje dejanje enotnega pravnega posla, z njo pa zato dokončno urejena razmerja pravdnih strank. Sodišči nižjih stopenj sta natančno ugotovili tako vsebino celotnega pravnega posla skupaj, kot je po mnenju tožnice prav, kot vsebino posamezne pogodbe (predpogodbe in obeh prodajnih pogodb). Ugotovljena vsebina celotnega pravnega posla je natančno takšna, kot meni tožnica: za nakup več njenih nepremičnin se je toženec zavezal dati kupnino v višini 170.000,00 EUR, od katerih naj bi ob podpisu predpogodbe toženec plačal 50.000,00 EUR, 70.000,00 EUR ob prejemu originalnega izvoda prodajne pogodbe za stavbne nepremičnine (del na račun tožničinega hipotekarnega dolga do B. P. in preostali del tožnici) ter 50.000,00 EUR ob prejemu originalnega izvoda prodajne pogodbe za kmetijske nepremičnine in gozd. Izpodbijanima sodbama zato tudi ni pripisati očitane protispisnosti, ki predstavlja v obrazložitev sodbe vsebinsko napačno prenesen oziroma prirejen zapis listin ali zapisnikov. Tožnica nadalje pritrjuje sodiščema nižjih stopenj, da je način plačila zaradi še naknadno ugotovljenih njenih obveznosti do upnikov potekal nekoliko drugače, kot je bilo sprva dogovorjeno. Odločilno pa je le, ali je toženec na kakršenkoli način tožnici plačal celotno kupnino. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili plačan del kupnine v višini 164.058,29 EUR in tožencu naložili še plačilo razlike v višini 5.941,71 EUR. Očitek o zmotnem parcialnem materialnopravnem pristopu sodišč nižjih stopenj tako tudi ne drži. Utemeljenost tožničinega preostalega tožbenega zahtevka se zato lahko navezuje le na to, ali ji je toženec ugotovljeni znesek kupnine res plačal. Glede na tožničine revizijske navedbe pa le še na to, ali ji je toženec pred podpisom predpogodbe izročil 50.000,00 EUR. Kot je revizijsko sodišče pojasnilo že zgoraj, zaključka sodišč nižjih stopenj, da ji je toženec ta znesek izročil, tožnica ne more izpodbiti, še manj z že v pritožbenemu postopku nedovoljenimi novimi navedbami o naknadni, z drugo prodajno pogodbo sprejeti toženčevi zavezi plačati (še) 50.000,00 EUR, ki jih v revizijskem postopku le ponavlja.

11. Ker uveljavljana revizijska razloga nista podana, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 426/2011 z dne 20. 3. 2014, II Ips 714/2009 18. 7. 2013, II Ips 417/2009 z dne 4. 4. 2013,...