Jedro

Ker posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe, so v tem okviru nerelevantne navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o tem, na čigavi strani je bila krivda za nedelovanje dobavljenih aparatov in zato tudi dokazov v tej smeri sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in popravnim sklepom z dne 11. 1. 2013: - štelo pogodbo, ki sta jo sklenili pravdni stranki v zvezi z nakupom ˝Sistema za vodenje gostinske dejavnosti s točilnimi aparati B.˝ za razdrto (I. točka izreka), - toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni po prejemu sodbe opremo ˝sistema za vodenje gostinske dejavnosti s točilnimi aparati Bartop˝, in sicer cocktail aparat, na svoje stroške odstrani iz restavracije D., sicer bo to na njene stroške opravila tožeča stranka (II. točka izreka), - odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh po prejemu sodbe tožeči stranki plačati znesek v višini 20.261,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 1995 do 1. 1. 2002 (III. točka izreka), - v preostalem delu nad tem zneskom (1.660,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 1995 do 1. 1. 2002) je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka), - zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene zahtevala, da je ta dolžna na svoje stroške odstraniti opremo ˝sistema za vodenje gostinske dejavnosti s točilnimi aparati B.˝, in sicer kavomat iz restavracije D., sicer bo to na njene stroške opravila tožeče stranka (V. točka izreka), - zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene zahtevala, da ji je dolžna plačati škodo v višini 4.095.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila (VI. točka izreka), - toženi stranki je naložilo, da v roku 15 dni od prejema sodbe povrne tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 487,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila (VII. točka izreka).

2. Zoper sodbo je v delu, s katerim je bilo v sodbi tožeči stranki po tožbi ugodeno, vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi, od izdaje prvostopenjske sodbe do dne plačila.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišča pritožbo tožene stranke v celoti zavrne kot neutemeljeno, skupaj s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pri razdrtju pogodbe gre za razvezo ali razveljavitev dvostranske pogodbe zaradi nepravilnosti, ki se pojavijo v izpolnitveni fazi. Ker ena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, sme pogodbi zvesta stranka zahtevati izpolnitev ali odstop od pogodbe. Ni sporno, da pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, ni bila v celoti izpolnjena. Tožeča stranka je toženo stranko z dopisom z dne 21. 5. 1996 (A3) pisno pozvala na takojšnjo vgraditev manjkajoče opreme, odpravo napak in pomanjkljivosti na opremi, ki je bila že v uporabi, in izvedbo šolanja, vendar tožena svoje obveznosti tudi v dodatnem roku ni izpolnila, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je z dopisom tožeče stranke z dne 13. 6. 1995 (A4) prišlo do razdrtja sklenjene pogodbe. Glede na to, da tožena stranka ni dobavila vse dogovorjene opreme oziroma je ni inštalirala, niti izvedla šolanja, medtem ko je imel izpolnjeni del pogodbenih obveznosti precejšnje napake in pomanjkljivosti, pa tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da neizpolnitev ne predstavlja le neznatnega dela obveznosti.

6. Razveza pogodbe zaradi neizpolnitve nastopi ne glede na subjektivni odnos stranke, iz sfere katere izhaja razlog za razvezo. Ker z razvezo odpade pravna podlaga za izpolnitev, ni podlage za to, da prejemnik izpolnitev obdrži. Ker posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe, so v tem okviru nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o tem, na čigavi strani je bila krivda za nedelovanje dobavljenih aparatov in zato tudi dokazov v tej smeri sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati. Navedeno bi bilo pravno relevantno namreč le v okviru ugotavljanja odgovornosti pogodbenih strank za škodo.

7. Če je pogodba razdrta, posel ne velja. Pogodba je razvezana z učinkom za nazaj, saj se poskuša vzpostaviti stanje, kot da med strankama ni prišlo do poslovnega odnosa. Po določbi 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR sta obe stranki s prenehanjem pogodbe prosti svojih obveznosti, ki so bile predmet pogodbe, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da mora tožena stranka v posledici razdrtja pogodbe tožeči vrniti znesek, ki ji ga je plačala, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila, tj. od 26. 10. 1995. Od plačanega zneska v višini 5.253.395,00 SIT (21.922,03 EUR) je treba odšteti znesek koristi, ki jih je tožeča stranka imela od prejetega. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka podjetju C. d.o.o. prodala dva terminala, njuno dejansko vrednost na dan plačila tožeče stranke pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje znašla 398.006,41 SIT (1.660,85 EUR). Navedeni znesek, ki predstavlja korist tožeče stranke iz razdrte pogodbe, je zato pravilno odštelo od zneska, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožeči. 9. Pritožbeno sodišče sledi oceni sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni vrednostno opredelila nastalih koristi tožeče stranke iz razdrte pogodbe. Nasprotno naj bi po mnenju pritožnice izhajalo iz dopisa, ki ga je poslala tožeči stranki, v katerem jo je obvestila, da je pripravljena vrniti kupnino, zmanjšano za manj vrednosti opreme, ki jo je tožeča stranka uporabljala. Vendar pa zgolj sklicevanje na dopis z dne 4. 10. 1996 in ponudbo za odkup opreme (B25) ob odsotnosti ustrezne trditivene podlage ne zadostuje za presojo utemeljenosti pridobljene koristi tožeče stranke. Dokazi namreč ne morejo nadomestiti trditev, ki jih stranka ni podala. Tožena stranka je navedeni dopis in ponudbo za odkup odpreme predložila zgolj kot dokaz, da je bila pripravljena na ureditev spornega razmerja, ustreznih trditev, da ti predstavljajo dosežno korist tožeče stranke, pa ni podala, zato te ne morejo predstavljati osnove za odločitev o višini koristi, ki naj bi jo tožeča stranka s tem pridobila.

10. Glede na ugotovljene napake v izpolnitvi in pomanjkljivo trditveno podlago glede zatrjevanih koristi tožeče stranke iz naslova razdrte pogodbe tudi pritožbeno sodišča zaključuje, da druge koristi, ki naj bi nastale za tožečo stranko, tožena stranka ni uspela izkazati.

11. Tožena stranka še navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo posojila, ki ga je tožena stranka dala tožeči, ampak je v nasprotju s prejšnjo, razveljavljeno sodbo, v kateri je zavrnilo ugovor tožeče stranke, da ga je ta povrnila s prehrano delavcem tožene stranke, odločilo nasprotno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka navedenega zneska tekom postopka na prvi stopnji ni uveljavlja v pobot, drugi navedb, s katerimi bi izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje, ki posojila iz navedenega razloga ni upoštevalo pri izdaji končne odločbe, pa ni podala. Poleg tega navedeno posojilo niti ne more predstavljati terjatve tožene stranke do tožeče iz naslova razdrte pogodbe, saj ne posojilo ne zagotovitev prehrane nista bila obveznost strank po tej pogodbi. Sodišče prve stopnje posojila zato pravilno ni upoštevalo kot morebitno korist, ki jo je na podlagi sporne pogodbe prejela tožeča stranka. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi odločilo drugače kot v prvič razveljavljeni in da naj te odločitve ne bi obrazložilo, pritožbeno sodišče dodaja, da sodišče prve stopnje ni vezano na dokazno oceno, ki jo je sprejelo v razveljavljeni sodbi, ampak je bilo dolžno po izvedbi dodatnih dokazov ponovno presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja uporabiti tudi pravilno materialno pravo. Pri tem tudi ni bilo dolžno navajati razlogov, zakaj se sprejeta dokazna ocena razlikuje od ocene iz prve, razveljavljene sodbe. Utemeljiti oziroma navesti mora namreč ˝le˝ razloge za odločitev, ki jo je sprejelo v novem postopku.

12. Ne drži pritožbena navedba, da še vedno ni ugotovljeno, katera oprema se nahaja v restavraciji tožeče stranke. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da med strankama ni bilo sporno, da je del opreme zaradi delovanja tožena stranka že odmontirala in odpeljala, dva terminala pa je tožeča stranka prodala C., d.o.o.. Sodišče je še ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni dostavila kavomata, v restavraciji pa je ostal samo še cocktail aparat. Glede na ugotovljeno je v posledici razdrtja pogodbe tožena stranka dolžna odstraniti oziroma odpeljati še preostali predmet, tj. cocktail aparat, kot je pravilno odločilo sodišče v prve stopnje v II. točki izreka izpodbijane sodbe.

13. Pritožba tožene stranka iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek ( prvi odstavek 155. člena ZPP).