Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku, da je nična darilna pogodba, sklenjena 4. 3. 2016, med tožnico kot darovalko in tožencem kot obdarjencem, za nepremičnini ID znak ... in ... Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek na razveljavitev darilne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

3. Tožnica je trdila, da v času sklepanja darilne pogodbe s sinom ni bila poslovno sposobna. Glede na okoliščine primera, predvsem navedbe v tožbi, je sodišče postavilo izvedenca (tudi) za ugotovitev tožničine pravdne sposobnosti, ki je podal mnenje, da se tožnica ni zavedala posledic vložitve tožbe in podpisa pooblastila, zato je sodišče zaključilo, da ni pravdno sposobna in postopalo v skladu z drugim odstavkom 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je dopustna naknadna odobritev vložene tožbe tožnice z dne 9. 2. 2016 glede na absolutno poslovno nesposobnost in procesno nesposobnost stranke v času njenega vlaganja?

(2) Ali je dopustna tožnici postavitev skrbnika za poseben primer po odločbi CSD Maribor, št. 1221-21/2018-3/16 z dne 28. 9. 2018, v zvezi z odločbo RS Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 12007-37/2018/2 z dne 10. 1. 2019, katerega naloga je opravljanje posameznih procesih dejanj, četudi v postopku niso obstajali pogoji za hitro zavarovanje pravic te stranke, iz izvedenskih mnenj psihiatra pa izhaja, da je tožnici potrebno celovito varstvo osebnosti?

(3) Ali bi moralo sodišče postaviti tožnici zakonitega zastopnika po določbi 267. člena DZ glede na to, da ta potrebuje celovito varstvo svoje osebnosti in je bila sprememba tožbe vložena s pripravljalno vlogo z dne 15. 11. 2019, torej po času, ko je že pričel veljati DZ, torej po 15. 4. 2019, s spremembo tožbe pa se uveljavlja novi zahtevek zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe z dne 4. 3. 2016?

(4) Ali je sodišče lahko utemeljevalo razloge zaradi ugotovitve poslovne nesposobnosti tožnice na dan sklepanja darilne pogodbe z dne 4. 3. 2016 mimo trditvene in dokazne podlage tožeče stranke na podlagi dokazov, ki jih je izvedenec po sklepu sodišča z dne 13. 4. 2018 zaradi ugotovitve procesne sposobnosti tožnice glede razumevanja pomena svojih ravnanj in njihovih posledic za vložitev tožbe z dne 9. 2. 2018 in pooblastila odvetnici z dne 23. 1. 2018, uporabilo tudi v postopku zaradi ugotovitve poslovne sposobnosti stranke v času sklepanja darilne pogodbe z dne 4. 3. 2016?

(5) Ali bi sodišče druge stopnje moralo odgovoriti na pravno pomembne pritožbene navedbe tožene stranke v njeni pritožbi zoper sodbo sodišča I. stopnje z dne 8. 6. 2021 glede tega, zakaj je bilo dopustno tožnici postaviti skrbnika za poseben primer, ali je tak skrbnik lahko odobril vložitev tožbe tožnice, ali je skrbnik za poseben primer lahko odobril tudi spremembo tožbe, ki je bila vložena po uveljavitvi DZ, ali je lahko sodišče prve stopnje ugotavljalo pravno pomembna dejstva mimo trditvene in dokazne podlage tožeče stranke, v zvezi z dokazi, ki jih naj uporabi predlagani izvedenec v delu, kjer je ugotavljal procesno sposobnost tožnice v času vlaganja tožbe in podpisa pooblastila za vložitev tožbe in zastopanje pooblaščenke kot odvetnici, ob zaključevanju izvedenca, da brez dokumentacije, ki jo je od njega zahtevalo sodišče, njegove ugotovitve ne bi temeljile na višji stopnji verjetnosti, saj bi lahko ta dejstva ugotavljal zgolj s stopnjo manjše verjetnosti?

(6) Ali bi sodišče prve stopnje moralo obrazložiti izpovedbo tožničine lečeče psihiatrinje A. A. ob njenem zaslišanju dne 18. 3. 2021, da pri tožnici ni opažala glede na izvide iz leta 2016, konkretno 3. 6. 2016, da bi bilo treba v tistem času tožnici odvzeti opravilno sposobnost?

(7) Ali bi sodišče druge stopnje moralo tudi odločati o stroških postopka, zoper katere se tožena stranka pritožuje in je o njih odločeno s sodbo sodišča prve stopnje pod tč. IV izreka na način, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v celoti povrniti stroške pravdnega postopka?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).