Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V delno ponovljenem sojenju v tej zadevi je bilo sporno zgolj še plačilo avtorskega honorarja oziroma nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih za obdobje od januarja do junija 2012 in za december 2012. 2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku povrniti avtorsko nadomestilo v višini 3.847,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, to je od 18. 2. 2016 dalje do plačila. V presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo tako, da je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v delu glede prisojenih zakonskih zamudnih obresti. Sicer pa je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavlja naslednja vprašanja:

(1) kolikšna je primerna višina (enovitega) avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih glasbenih del in avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v televizijskih programih;

(2) ali je v primeru, ko primerna višina avtorskega nadomestila, do katere je upravičena kolektivna organizacija, v času uporabe avtorskih del ni znana, sodišče pa jo prvič določi šele več let pozneje, kolektivna organizacija upravičena do zamudnih obresti za čas pred vložitvijo tožbe;

(3) ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tovrstnih tarif v drugih (primerljivih) državah EU;

(4) ali sta nižji sodišči bistveno kršili pravila postopka s tem, ko se nista opredelili do toženkinih trditev in dokazov glede kršitev prava EU, vključno z odločbami Sodišča EU;

(5) ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo pravila postopka (pravico toženke do vsebinske obravnave) s tem, da je v izpodbijano sodbo zgolj povzelo višino nadomestila, ki ga je vrhovno sodišče z uporabo svojevrstne metode določilo v svojih predhodnih odločitvah, ob tem pa sodišče druge stopnje ni vsebinsko obravnavalo metodologije, vhodnih podatkov (pretekla razmerja med glasbenimi in avdiovizualnimi deli), uporabljenih pravil (Pravil Zavoda AIPA o delitvi) ter ni izvedlo izračuna nadomestila ob upoštevanju pravilnih vhodnih podatkov in pravilni uporabi računskih operacij ob upoštevanju metodologije Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).