Jedro

Tožnik lahko, tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP). Logična posledica tega procesnega pravila je, da lahko tožnik ob spremembi tožbe tudi navaja nova dejstva s katerimi spremenjeno tožbo utemeljuje. Z razlago, da tožeča stranka lahko spremenjeno tožbo utemeljuje z novimi dejstvi le, če je bila tožba spremenjena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, bi dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave izgubila smisel. V obravnavanem primeru ni šlo za informativne dokaze, katerih izvedba bi šele podala trditve glede spornih vlaganj, temveč je izvedba dokazov omogočila konkretizacijo dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 675,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je v zapuščinskem postopku po materi pravdnih strank, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ptuju pod opr. št. D 547/2002, postavil izločitveni zahtevek, ki mu ga toženki nista priznali, zato je sodišče zapuščinski postopek prekinilo in tožnika napotilo na pravdo. Tožnik je s tožbo z dne 26. 10. 2006 od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu iz naslova vlaganj v nepremičnine pokojne matere in njene oskrbe pripada večji dedni delež. S pripravljalno vlogo, ki jo je vložil tri mesece po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, dne 3. 9. 2009, je tožnik navajal nova dejstva in spremenil tožbo tako, da je od sodišča zahteval, naj razsodi, da se v njegovo korist iz zapustničinega premoženja izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustničinega premoženja, ter da sta mu toženki nerazdelno dolžni povrniti izdatke, ki jih je imel s preživljanjem matere.

2. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe in upoštevalo dejstva, ki so bila navedena ob spremembi tožbe. Tožbenemu zahtevku je delno ugodilo in je v korist tožnika iz zapuščine izločilo 1934/10000 prve ter 1941/10000 druge nepremičnine in iz naslova zapustničine oskrbe toženki zavezalo k nerazdelnemu plačilu 15.484,00 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo, pritožbi toženk pa delno ugodilo, tako da je iz premoženja zapustnice v korist tožnika izločilo manjši delež kot sodišče prve stopnje in v celoti zavrnilo zahtevek za povračilo izdatkov za preživljanje matere. Potrdilo je odločitev sodišča prve stopnje, da se upoštevajo dejstva, zatrjevana ob spremembi tožbe in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka.

4. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Revizija je bila dopuščena s sklepom II DoR 358/2012 glede vprašanj: „Ali so bila z upoštevanjem navedb tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2009 kršena pravila o prekluziji navajanja dejstev (286. in 286a. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP)? Ali je sodišče z ugotovitvami o vlaganjih tožeče stranke oziroma konkretneje z ugotovitvami o nakupu žlebov in lesa, o popravilu strešne kritine v letu 2008, o nakupu centralne peči in o menjavi dimnika prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke (prvi odstavek 7. člena ZPP)?“.

5. Toženki tako vlagata revizijo, v kateri uveljavljata revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagata, naj revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča in tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje, ter tožniku naloži v plačilo tudi vse njune priglašene pravdne stroške.

6. Glede prvega revizijskega vprašanja poudarjata, da sodišče novih dejstev, ki jih je tožnik zatrjeval po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, v pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2009, ne bi smelo upoštevati. Na podlagi petega odstavka 286.a člena ZPP namreč ni mogoče spregledati prekluzijskega pravila iz 286. člena ZPP in samovoljno presojati, katere navedbe in dokazi bodo dopuščeni tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. V kolikor bi sodišče upoštevalo zgolj pravočasne navedbe, bi tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

7. V zvezi z drugim revizijskim vprašanjem toženki zatrjujeta, da je sodišče med tožnikovimi vlaganji upoštevalo tudi nakup žlebov in lesa, popravilo strešne kritine v letu 2008, nakup centralne peči in menjavo dimnika, čeprav tožnik tega ni zatrjeval, temveč je sodišče o teh vlaganjih sklepalo na podlagi tožnikove izpovedbe in mnenja izvedenca gradbene stroke. Izpovedba stranke in izvedensko mnenje ne moreta nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Sodišče je odločilo preko trditvene podlage, zato je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 180. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 7. člena in prvim odstavkom 286. člena ZPP).

8. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila.

9. Tožeča stranka predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne in toženkama naloži plačilo njenih revizijskih stroškov.

10. Revizija ni utemeljena.

Glede prvega revizijskega vprašanja:

11. Revizijsko sodišče uvodoma poudarja, da je v sporni pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2009 tožnik spremenil tožbo in zatrjeval nova dejstva, ko je navajal, da je v nepremičnine zapustnice vlagal z njenim soglasjem in da je izločitveni zahtevek postavil že v zapuščinskem postopku. Določba o prekluzijah se na spremembo tožbe ne nanaša.(1) Tožnik lahko, tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP). Logična posledica tega procesnega pravila je, da lahko tožnik ob spremembi tožbe tudi navaja nova dejstva s katerimi spremenjeno tožbo utemeljuje. Z razlago, da tožeča stranka lahko spremenjeno tožbo utemeljuje z novimi dejstvi le, če je bila tožba spremenjena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, bi dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave izgubila smisel.(2) Pravilna je tako odločitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje z upoštevanjem navedb tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2009 ni kršilo pravil o prekluziji navajanja dejstev iz 286. in 286a. člena ZPP.

Glede drugega revizijskega vprašanja:

12. Toženki neutemeljeno zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvami o nakupu žlebov in lesa, o popravilu strešne kritine v letu 2008, o nakupu centralne peči in o menjavi dimnika prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke. Držijo sicer revizijske navedbe, da je sodišče prve stopnje z izvedbo dokazov z izvedencem gradbene stroke in z zaslišanjem tožnika ugotovilo, da so bila na stroške tožnika opravljena tudi vzdrževalna dela na nepremičnini zapustnice, ki jih tožnik sam ni posamično navedel in natančno opredelil. Vendar revizijsko sodišče poudarja, da v obravnavanem primeru ni šlo za informativne dokaze, katerih izvedba bi šele podala trditve glede spornih vlaganj, temveč je izvedba dokazov omogočila konkretizacijo dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval. Tožnik je namreč v svojem zahtevku časovno natančno opredelil obdobje (od leta 1980) v katerem je skrbel za povečanje oziroma ohranitev vrednosti zapustničinega premoženja in tudi natančno opredelil vrednost njegovih vlaganj v zapustničine nepremičnine (v višini vrednosti 5/20 dela nepremičnine parc. št. 2883, pripisane pri zk. vl. št. 2155 k.o. ... in 5/10 dela nepremičnine parc. št. 2879, pripisane k zk. vl. št. 1424 k.o. ...), ter trditve substanciral z navedbo nekaterih vzdrževalnih del, ki so bila v tem obdobju opravljena na njegove stroške. S tem je nasprotni stranki omogočil, da razpozna, katero konkretno življenjsko dogajanje trditve zadevajo, in ji tako omogočil preverjanje resničnosti zatrjevanih dejstev. Zgoraj navedene ugotovitve sodišča prve stopnje tako ne pomenijo prekoračitve tožnikove trditvene podlage, temveč le konkretizacijo zatrjevanih dejstev.

13. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom o zavrnitvi revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora tožena stranka tožeči stranki tudi povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 675,65 EUR (1200 točk po 0,64 EUR, 2% mat. stroške v znesku 11,04 EUR, od obojega pa še 20 % DDV v znesku 112,61 EUR).

Op. št. (1): Galič v Ude et al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, 2. knjiga, str. 605. Op. št. (2): Wedam Lukić v Ude et al., op. cit., str. 202.