Jedro

Tožena stranka je z določitvijo drugega delovnega mesta in plačnega razreda dejansko izvedla prevedbo tožnikove plače oz. določila njegovo plačo v novem plačnem sistemu. Zato je potrebno pri presoji, ali je bila tožnikova plača ob prehodu na nov plačni sistem določena pravilno, na opisan način izvedeno prevedbo presojati celovito, tako glede določitve delovnega mesta, kot plačnega razreda.

Nepravilno je stališče sodišč, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 utemeljeno štela za veljavno sklenjeno, čeprav jo tožnik ni podpisal. Pogodba o zaposlitvi, ki je ne podpišeta obe stranki, ni veljavno sklenjena, niti je ni mogoče šteti za veljavno sklenjeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške odgovora na revizijo v višini 97,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve, da so bili pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, aneks z dne 1. 8. 2008 in aneks z dne 1. 9. 2009 veljavno sklenjeni; da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec I, ki jo tožnik ni podpisal, ni pričela veljati z dnem 1. 7. 2010 ter da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 7. 2010 dalje obračunati in izplačati razliko v plači med plačo, ki jo je dejansko prejel in plačo, do katere bi bil upravičen po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 z veljavnimi aneksi. Hkrati je zavrglo tožbo glede ugotovitve, da je tožnik od 1. 7. 2010 dalje opravljal dela in naloge strokovni svetovalec I. Tožnik je za čas od 1. 7. 2010 dalje uveljavljal razliko v plači med plačo za 29. plačni razred, ki jo je prejemal in plačo za 32. plačni razred (oz. od 1. 4. 2013 zaradi napredovanj za 33. plačni razred) na dveh pravnih podlagah: na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ki naj bi bila veljavna tudi po 1. 7. 2010 ter na podlagi dejanskega dela, ker naj bi tudi od 1. 7. 2010 dalje opravljal dela delovnega mesta strokovni svetovalec I v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008. Sodišče je presodilo, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010, ki jo tožnik ni podpisal, na podlagi 3. in 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/02 s spremembami) utemeljeno štela za veljavno sklenjeno ter da zato tožnik ni upravičen do razlike v plači med izplačano plačo in plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008. Poleg tega je ugotovilo, da je tožnik v času od 1. 7. 2010 dalje dejansko opravljal dela drugega delovnega mesta strokovni svetovalec I, da pa do prikrajšanja v plači ni prišlo, ker tožnik za to delovno mesto ni imel zahtevane izobrazbe in ker ni upravičen do prenosa napredovanj.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na tožnikov predlog s sklepom VIII DoR 74/2015-7 z dne 15. 10. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do razlike v plači glede na določbe ZSPJS in ZDR.

4. Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje (1) je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 za delovno mesto strokovni svetovalec I v VII/1. tarifnem razredu veljavno sklenjena, medtem ko pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec I v VI. tarifnem razredu ni podpisal. Tretji odstavek 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02 s spremembami) določa, da se pogodba o zaposlitvi spremeni oz. velja le, če na to pristane tudi nasprotna stranka, zato pogodba o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 ni pričela veljati. Ravnanje tožene stranke, ki jo je kljub temu upoštevala in mu na njeni podlagi od 1. 7. 2010 izplačevala plačo, je nezakonito. Tudi po 1. 7. 2010 mu pripada plača v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008. Pri sklenitvi slednje ni šlo za prevedbo plače po ZSPJS, temveč za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in določitev drugega delovnega mesta. Nepravilno je stališče sodišča, da tretji odstavek 3. člena ZSPJS omogoča razveljavitev pogodbe z dne 28. 7. 2008 v delu, v katerem je določen naziv delovnega mesta, pogoji za zasedbo in zahtevnost. Ta člen določa le, da se v pogodbi o zaposlitvi javnemu uslužbencu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena s predpisi, ne posega pa v opise in nazive delovnega mesta. Tudi peti odstavek 3. člena ZSPJS določa, da se zakonske določbe uporabijo le v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS. Sodišči sta nedopustno razširili namen ZSPJS tako, da naj bi ta posegal celo v kogentne določbe ZDR in omogočal spremembo naziva in opisa delovnega mesta ter stopnje zahtevane izobrazbe. Nepravilno je tudi stališče, da je od 1. 7. 2010 dalje, ko je dejansko opravljal dela delovnega mesta strokovni svetovalec I v VII/1. tarifnem razredu, iz naslova dejanskega dela upravičen le do plače, ki je enaka osnovnemu plačnemu razredu tega delovnega mesta, zmanjšano za dva plačna razreda zaradi neizpolnjevanja izobrazbe ter brez upoštevanja doseženih napredovanj. Glede na to, da je enaka dela dejansko opravljal že pred 1. 8. 2008, bi se mu morala dosežena napredovanja upoštevati tudi po 1. 8. 2008. 5. Tožena stranka je podala odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V skladu z drugim odstavkom 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP).

8. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katera je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), je bil tožnik od leta 2002 razporejen na delovno mesto svetovalec I - koordinator, ki je bilo uvrščeno v VI. tarifni razred. Ob prehodu na nov plačni sistem v letu 2008 sta stranki 28. 7. 2008 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strokovni svetovalec I v VII/1. tarifnem razredu, z veljavnostjo od 1. 8. 2008 dalje, kljub temu, da tožnik zahtevane strokovne izobrazbe za to delovno mesto ni imel. Hkrati je tožena stranka tožnika z aneksom z dne 1. 8. 2008 uvrstila v 32. plačni razred tako, da je k osnovnemu 29. plačnemu razredu tega delovnega mesta prištela pet plačnih razredov napredovanj, ki jih je tožnik dosegel na delovnem mestu svetovalec I - koordinator ter odštela dva plačna razreda zaradi nižje izobrazbe od zahtevane na podlagi 14. člena ZSPJS. Komisija za izvedbo nadzora nad prehodom v nov plačni sistem je ugotovila, da tožena stranka prevedbe plač ni izvedla pravilno, saj je bilo precejšnje število delovnih mest nepravilno prevedenih iz nižjega v višji tarifni razred, pri čemer so bila upoštevana tudi napredovanja. Pri tožniku sta bili v zvezi s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 ugotovljeni obe nepravilnosti. Toženi stranki je bilo naloženo, da nepravilnosti odpravi ob upoštevanju sistemizacije, ki je veljala na dan 21. 7. 2008. Zaradi odprave napak pri prevedbi je tožena stranka 24. 11. 2009 sprejela nov Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in delovna mesta, ki so bila pred prevedbo uvrščena v VI. tarifni razred, po prevedbi pa v VII/1. tarifni razred, ponovno prevedla v VI. tarifni razred. Tožnikovo delovno mesto pred prevedbo (svetovalec I – koordinator) je bilo prevedeno v delovno mesto samostojni strokovni sodelavec I. Tožena stranka je tožniku ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 za navedeno delovno mesto v VI. tarifnem razredu, z veljavnostjo od 1. 7. 2010 dalje ter z uvrstitvijo v 29. plačni razred, v katerega bi moral biti uvrščen ob pravilno izvedeni prevedbi v letu 2008. Tožnik pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 ni podpisal. Kljub temu mu je tožena stranka od 1. 7. 2010 dalje na podlagi 3. in 3a. člena ZSPJS plačo obračunavala in izplačevala v skladu s ponujeno pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010. Iz dejanskih ugotovitev izhaja še, da je tožnik od 1. 7. 2010 dalje dejansko opravljal dela zahtevnejšega delovnega mesta strokovni svetovalec I, ki ga je zasedal po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008. 9. S prehodom v nov plačni sistem 1. 8. 2008 so bili ukinjeni količniki, ki so bili do uvedbe novega plačnega sistema podlaga za določitev plače javnega uslužbenca ter namesto njih uvedeni plačni razredi oz. sistem nominalnih zneskov bruto plač. Prevedbo oz. prehod iz starega v nov plačni sistem je ZSPJS uredil v prehodnih določbah, v 49a. do 49c. členu. Kot izhaja iz navedenih določb, je bila podlaga za prevedbo osnovna plača javnega uslužbenca, ki jo je ta dosegel v prejšnjem plačnem sistemu. Prevedba se je izvedla na način, da je bila plača javnega uslužbenca, izražena v količniku, prevedena v plačo, izraženo v plačnem razredu oz. nominalnem bruto znesku. Prevedba je torej pomenila določitev plače javnega uslužbenca v novem plačnem sistemu, zato glede njene izvedbe pridejo v poštev tudi določila 3. in 3a. člena ZSPJS (2), ki vsebujejo pravila v zvezi z določitvijo plač javnih uslužbencev pri uporabnikih proračuna in ravnanju v primeru nezakonitosti.

10. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, je tožena stranka ob prehodu na nov plačni sistem s tožnikom sklenila novo pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 za delovno mesto v višjem tarifnem razredu. Namesto prevedbe tožnikove plače iz količnika v plačni razred je torej tožena stranka tožniku ob prevedbi določila tudi drugo delovno mesto, kar pa ne pomeni, da zato ne gre za prevedbo v smislu določil ZSPJS ter da v tem primeru ne pridejo v poštev določila 3. in 3a. člena ZSPJS, kot to zmotno zatrjuje tožnik. Tožena stranka je na opisan način - z določitvijo drugega delovnega mesta in plačnega razreda dejansko izvedla prevedbo tožnikove plače oz. določila njegovo plačo v novem plačnem sistemu. Zato je potrebno pri presoji, ali je bila tožnikova plača ob prehodu na nov plačni sistem določena pravilno, na opisan način izvedeno prevedbo presojati celovito, tako glede določitve delovnega mesta, kot plačnega razreda.

11. Glede na dejanske ugotovitve je bila prevedba tožnikove plače v nasprotju z določili ZSPJS tako glede delovnega mesta, kot tudi plačnega razreda. Tožnik s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 ne bi smel biti preveden iz VI. v VII/1. tarifni razred na delovno mesto strokovni svetovalec I; poleg tega z aneksom z dne 1. 8. 2008 ne bi smel biti uvrščen v 32. plačni razred. To ob upoštevanju tretjega odstavka 3. člena ZSPJS pomeni, da pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 ni imela veljavnih določb o delovnem mestu in plači. 12. Nepravilno je stališče sodišč, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 utemeljeno štela za veljavno sklenjeno, čeprav jo tožnik ni podpisal. Pogodba o zaposlitvi, ki je ne podpišeta obe stranki, ni veljavno sklenjena, niti jo ni mogoče šteti za veljavno sklenjeno. V spornem obdobju je veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ki pa ni imela veljavnih določb o delovnem mestu in plači. Glede na dejanske ugotovitve, da bi bila plača ob prehodu na nov plačni sistem tožniku pravilno določena s prevedbo na delovno mesto samostojni strokovni sodelavec I in z uvrstitvijo v 29. plačni razred, je tožena stranka po odpravi nepravilnosti na podlagi 3. in 3a. člena ZSPJS tožniku od 1. 7. 2010 upravičeno obračunavala plačo za 29. plačni razred. Tožnik zato do razlike v plači po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 ni upravičen.

13. Navedena presoja revizijskega sodišča ne pomeni utemeljenosti tožnikovega zahtevka za ugotovitev veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 oziroma aneksa z dne 1. 8. 2008 in zahtevka, da kasnejša pogodba o zaposlitvi, ki jo tožnik ni podpisal, ni pričela veljati 1. 7. 2010. Bistveno za presojo pri tem namreč ni, ali je tožnik s toženo stranko sklenil (podpisal) le pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, kasnejše pogodbe za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec I pa ni podpisal (in s tem sklenil), temveč dejstvo, da je bila že prevedba s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 napačna, in sicer tako glede določitve delovnega mesta, kot tudi plačnega razreda in da je to nepravilnost tožena stranka kasneje pravilno in utemeljeno odpravila (3).

14. Revizijsko sodišče soglaša tudi s presojo, da tožnik ni upravičen do razlike v plači glede plačila po dejanskem delu. Od 1. 7. 2010 dalje je dejansko opravljal dela delovnega mesta strokovni sodelavec I, ki je uvrščeno v 29. plačni razred. Ker za to delovno mesto ni imel ustrezne izobrazbe, je treba upoštevati 14. člen ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu v primeru, če opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. To pomeni, da tožnik po dejanskem delu do višje plače od plače za 27. plačni razred ne bi bil upravičen.

15. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami). Toženi stranki se na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/08 s spremembami) priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 97,60 EUR, in sicer: 60,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3300, 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ter 22 % DDV v višini 17,60 EUR.

Op. št. (1): Tožnik v reviziji uvodoma navaja, da izpodbija tudi sklep sodišča druge stopnje (s katerim je bil del njegove tožbe zavržen), vendar v nadaljevanju v zvezi s tem ne navaja nobenih razlogov. Tudi sicer je bila revizija dopuščena le glede vprašanja, kot je povzeto v točki 3 obrazložitve, zato revizijsko sodišče pravnomočnega sklepa sodišča druge stopnje ni preizkusilo.

Op. št. (2): ZSPJS v tretjem odstavku 3. člena določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. V primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa (peti odstavek 3. člena ZSPJS). O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti (prvi odstavek 3a. člena ZSPJS).

Op. št. (3): V zvezi z navedeno odločitvijo se revizijsko sodišče ni moglo spuščati v presojo, ali je vsebinsko odločanje o tem zahtevku sploh utemeljeno.