Jedro

Predlog se zavrže. Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP. Ta predlog je po vsebini revizija,ki ob koncu obrazložitve vsebuje devetnajst vprašanj. Iz predloga ne izhaja jasno, na kateri del obrazložitve se vprašanja nanašajo, prav tako pa ni pojasnjena njihova pomembnost.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo zneska 1.723,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2013 dalje in za plačilo zneska 3.952,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2014 dalje (I. točka izreka sodbe). V II. točki izreka je odločilo, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišč druge in prve stopnje in zatrjuje, da je upravičen do izplačila vtoževane odškodnine zaradi nemožnosti izrabe tedenskega počitka. Meni, da mu tožena stranka ni zagotovila proste dneve tedenskega počitka kljub drugačnim podatkom, ki izhajajo iz njenih evidenc. Uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jih storili sodišči druge in prve stopnje. Ob koncu predloga navaja devetnajst pravnih vprašanj, katere naj bi sodišče druge stopnje rešilo nepravilno.

4. Predlog ni popoln.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Predlog za dopustitev revizije se med drugim zavrže tudi v primeru, če stranka ne ravna po četrtem odstavku 367.b člena ZPP (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog za dopustitev revizije ni oblikovan v skladu z četrtim odstavkom 367.b člena ZPP. Ta predlog je po vsebini revizija, ki ob koncu obrazložitve vsebuje devetnajst vprašanj. Iz predloga ne izhaja jasno, na kateri del predhodne obrazložitve se ta vprašanja nanašajo, prav tako pa ni pojasnjena njihova pravna pomembnost. Glede na navedeno je vrhovno sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije na podlagi že omenjenega šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.