Jedro

Preganjanje zaradi razlogov, ki jih je prosilec za azil navedel za pridobitev azila v RS (verbalno nadlegovanje z žaljivim poimenovanjem "cigan"), ni takšno, kakršno se je kot pravni standard uveljavilo v upravno-sodni praksi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB1,Uradni list RS, št. 134/2003) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.8.2005, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno in na podlagi 2. alinee 1. odstavka 34. člena ZAzil odločila, da mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik leta 1999 zapustil Kosovo (P.) in odšel v Makedonijo, nato pa je 6 let živel v Srbiji, kot razlog zakaj je zapustil izvorno državo pa je navedel, da so ga v P. in kasneje v Makedoniji in Srbiji verbalno žalili s poimenovanjem cigan ter mu govorili, da pri njih nima kaj početi; ker je Rom, je stalno in povsod žrtev fizičnega in verbalnega nadlegovanja; za Slovenijo pa se je odločil, ker ima tu izvenzakonsko partnerko in petmesečno hči. Prvostopno sodišče pritrjuje toženi stranki, da na podlagi navedb tožnika v prošnji za azil ni mogoče sklepati, da mu v izvorni državi grozi takšna intenziteta preganjanja, kot je opredeljeno v virih, ki jih citira tožena stranka (Direktiva Sveta Evropske unije, št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004, knjiga J.C. Hathaway-a Zakon o statusu begunca, Priročnik UNCHR o postopkih in kriterijih za določitev statusa begunca, upravno sodna praksa), po katerih je preganjanje trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države. Pojem preganjanja zajema tudi trpinčenje oziroma mučenje in mora biti izkazano nepretrgoma in tudi izkazovati sistematično tveganje. Tudi po presoji prvostopnega sodišča iz prošnje za azil izhaja, da pri tožniku niso podani takšni razlogi, ki bi pomenili njegovo neposredno preganjanje, saj so razlogi, ki jih navaja splošne narave in pomenijo le odnos večinskega naroda do pripadnikov romske narodnosti. Navaja še razloge o tem, zakaj je odločalo na seji in ni razpisalo glavne obravnave.

S pritožbo tožnik izpodbija sodbo prvostopnega sodišča (1. točko izreka sodbe in sklepa) zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Ne strinja se z odločitvijo prvostopnega sodišča. Navaja, da je v svoji prošnji za azil navedel zakaj je pobegnil iz izvorne države in ti razlogi po njegovem mnenju ustrezajo pravnemu standardu preganjanja, ki se je uveljavilo v azilnih postopkih. Ugotovitve tožene stranke, da je situacija v P., kljub kulturni in etnični raznolikosti prebivalstva stabilna oziroma umirjena, ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj je bil žrtev motiviranega nasilja, na zaščito policije ali ustreznih mednarodnih organizacij v matični občini, pa ni mogel računati, saj niso naklonjeni Romski skupnosti. Prvostopno sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ker ni razpisalo glavne obravnave. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da se njegovi prošnji za priznanje azila v Republiki Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo. Azil je oblika zaščite, ki se prizna tujcem zaradi individualne ogroženosti v smislu razlogov, kot jih določa ZAzil oziroma Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev (Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljevanju Ženevska konvencija), in sicer zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali pripadnosti določenemu političnemu prepričanju. Kot je navedlo že prvostopno sodišče, lahko pristojni organ, če je podan kakšen razlog iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, o stvari takoj odloči in zavrne prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, ali razlogi, ki jih prosilec sam navaja, kažejo, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila. Po 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.

Tudi pritožbeno sodišče tako kot prvostopno sodišče meni, da je tožena stranka v obravnavanem primeru zadostila kriterijem, določenim v 2. odstavku 35. člena ZAzil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je ugotovila dejanske okoliščine, na podlagi katerih je prepričljivo utemeljila svoje preudarke, ki so jo vodili k sklepanju, da je tožnikova prošnja za azil očitno neutemeljena. Strinja se s presojo prvostopnega sodišča, ki je pritrdilo oceni tožene stranke, da tožniku v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, saj okoliščine, ki jih je kot razlog za pridobitev azila navajal, niso takšne, da bi se lahko utemeljeno čutil resno ogrožen. Preganjanje zaradi razlogov, ki jih je navedel za pridobitev azila v Republiki Sloveniji (verbalno nadlegovanje s strani oseb srbske narodnosti z žaljivim poimenovanjem "cigan") tudi po presoji pritožbenega sodišča ni takšno, kakršno se je kot pravni standard uveljavilo v upravno sodni praksi in sta ga prvostopno sodišče in pred njim tožena stranka pravilno obrazložila.

Iz podatkov upravnega in sodnega spisa izhaja, da je tožena stranka, glede na to, da je tožnik živel v Občini P., kjer je imel tudi svoje zadnje stalno prebivališče, pri svoji presoji upoštevala tudi aktualna poročila mednarodnih organizacij o politični in družbeni situaciji v navedeni občini (Poročila OSCE- Profil Občine P., februar 2005, Poročilo o narodnostnih manjšinah v Srbiji, Oktober 2004). Po presoji pritožbenega sodišča so navedena poročila verodostojen vir informacij. Zato kot neutemeljen zavrača tožnikov ugovor, da ugotovitve, ki izhajajo iz navedenih poročil, ne ustrezajo dejanskemu stanju, pri čemer pa tožnik niti ne pove konkretno, v čem naj bi bile ugotovitve nepravilne, ampak le pavšalno navaja, da je žrtev etnično motiviranega nasilja.

Po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ni kršilo pravil postopka v upravnem sporu, ker ni opravilo glavne obravnave. V pospešenem azilnem postopku se po 2. odstavku 35. člena ZAzil odloča na podlagi prosilčeve prošnje za azil, pri čemer pa mora prosilec za azil sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ter predložiti razpoložljive dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo oziroma podati verodostojno in prepričljivo obrazložitev vse razlogov, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, če takih dokazov ni (3. odstavek 29. člena ZAzil). Ker se torej v pospešenem postopku odloča na podlagi prošnje za azil in ker tožnik v tožbi ni navedel drugih razlogov ali drugih okoliščin, oziroma predložil nobenih dokazov, ki bi kakorkoli spremenili njegove navedbe v prošnji za azil ali bi bile drugačne od tistih, ki jih je navedel v svoji prošnji za azil, po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da prvostopno sodišče ni opravilo glavne obravnave ni vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. člena ZUS).

Izpodbijana sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku, zato pritožbenega razloga, ki se nanaša na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru ni dopustno uveljavljati (5. odstavek 72. člena ZUS).

Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.