Jedro

Kakšne so zahteve za to, da se neko vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča. Skladno z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča revizije ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso bistvena za odločitev v konkretni zadevi oziroma zaradi vprašanj, ki so splošna in nekonkretizirana.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 478/2016-6 z dne 12. 4. 2016. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve ugovora tretjega in predloga za odlog izvršbe ter eventualnega nadaljnjega zastopanja v postopku opr. št. I 2016/0399, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje, oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident v reviziji navaja dve vprašanji, in sicer: 1. „ Ali je stranka, o katere pravicah se odloča v določenem sodnem postopku in v tem postopku potrebuje brezplačno pravno pomoč, pri čemer k udeležbi v postopku ni bila osebno vabljena, v postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči dolžna dokazati, kdaj je bila seznanjena z dejstvom, da je postopek, v katerem potrebuje brezplačno pravno pomoč, v teku? in 2. „ Katera pravna pravila imajo pri koliziji pravil postopka, ki jih vsebuje ZBPP (drugi odstavek 11. člena ZBPP) in pravnih pravil o varstvu človekovih pravic, obravnavanih v 14., 22., in 23. členu Ustave RS ter 6. in 13. člena EKČP prednost? “

7. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(1) Po presoji Vrhovnega sodišča revident s tako opredeljenima vprašanjema navedenim zahtevam ni zadostil. 8. Prvo postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Nosilni razlog izpodbijane sodbe namreč je, da v skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP(2) revidentu brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče priznati, saj so odvetniške storitve nastale na dan vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč in ne po dnevu, ko je bila prošnja vložena. Kdaj je bila stranka seznanjena, ali je postopek, zaradi katerega potrebuje brezplačno pravno pomoč, v teku, za odločitev v obravnavani zadevi glede na materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča in glede na zakonsko besedilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni pravno pomembno.

9. Drugo zastavljeno vprašanje je splošno in nekonkretizirano. Vprašanje, kot ga zastavlja revident, je zgolj abstraktno in ni konkretizirano z navedbami, ki so v tej zadevi v zvezi s tem vprašanjem odločilne (npr. navedbe, iz katerih bi izhajalo, zakaj je vprašanje pomembno za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi, ter na kakšen način bi morala biti pravna pravila - torej drugi odstavek 11. člen ZBPP - pravilno uporabljena). Taka vprašanja po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije ne zadoščajo.(3)

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012 in X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014. (2) Navedeni člen ZBPP določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

(3) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS X Ips 50/2015, X Ips 249/2013 in X Ips 156/2013.