Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stališče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, ko presoja utemeljenost tožbenega zahtevka po 32. členu ZD, o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena še skladno s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ali pa je Višje sodišče s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabilo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stališče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, ko presoja utemeljenost tožbenega zahtevka po 32. členu ZD, o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena še skladno s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ali pa je Višje sodišče s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabilo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. A., rojenem .. 1952, stanujočem ..., umrlem ... 2012, ne sodi 3/10 nepremičnin in denarnih sredstev, razvidnih iz I. točke izreka sodbe, in se delež 3/10 izloči iz zapuščine pokojnega ter je v tem deležu last tožnika (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek na ugotovitev, da je tožnik na podlagi darilne pogodbe z dne 25. 2. 2006 odplačno pridobil nepremičnino parc. št. *114, k. o. ..., in se v njegov dedni delež po pokojnem ne vračuna vrednost navedene nepremičnine kot darilo (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka ter ugodilo pritožbi toženca in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek na izločitev deleža 3/10 zapuščine pokojnega A. A. v korist tožnika zavrne.

3. Sodišče druge stopnje je presodilo, da tožnik s posplošenimi in skopimi trditvami ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu, saj naj bi bile njegove navedbe o opravljenih delih in pomoči zapustniku zelo skromne, na kar je že v odgovoru na tožbo opozoril toženec, vendar tožnik kljub temu ni substancirano dopolnil trditvene podlage.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

1. Ali je stališče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, ko presoja utemeljenost tožbenega zahtevka po 32. členu ZD, o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena še skladno s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ali pa je Višje sodišče s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabilo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP?

2. Ali je bila zaradi odsotnosti procesnega vodstva bodisi sodišča prve stopnje bodisi Višjega sodišča povzročena bistvena kršitev določil postopka (285. člen ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane drugostopne sodbe?

3. Ali je Višje sodišče s tem, ko je odločilo, da je tožbeni zahtevek tožnika po 32. členu ZD nesklepčen, ne da bi tožnika pred tem pozvalo oziroma opozorilo na ustrezno dopolnitev njegovih navedb, zagrešilo bistveno kršitev določil postopka?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).