Jedro

Dejstvo, da je varstvo osebnih podatkov človekova pravica in temeljna svoboščina, še ne pomeni, da je vsak poseg to pravico istočasno že tudi poseg v javno korist. ZVOP-1 namreč zagotavlja varstvo osebnih podatkov posameznikov ter v tej zvezi tudi pravice posameznikov, ki so opredeljene v III. delu tega zakona.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev odločbe tožene stranke št. ... z dne 31. 8. 2005 začasno odloži do pravnomočnosti sodbe v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 26. 9. 2005 vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. ... z dne 31. 8. 2005, s katero je tožena stranka odredila tožeči stranki, da v roku 14 dni od vročitve te odločbe s popravki računalniškega programa uporabnikom in vsem drugim osebam, ki imajo možnost dostopa do podatkov v modulu oziroma zbirki ABC, onemogoči, da bi z vnosom imena in/ali priimka, ali s klikom na osebno ime zastopnika, člana vodstva, ustanovitelja, ali člana nadzornega sveta, ali na kakršen koli drugačen način prišli do podatka o tem, v katerih poslovnih subjektih je z imenom in/ali priimkom določena oseba zastopnik, član vodstva, ustanovitelj ali član nadzornega sveta (1. točka izreka); da v roku 6 mesecev od vročitve te odločbe tožeča stranka uporabnikom in vsem drugim osebam, ki imajo možnost dostopa do podatkov v zbirki ABC, z blokado ali izbrisom osebnih imen v zbirki ABC onemogoči vsakršen priklic, vpogled, dostop ali uporabo osebnih imen zastopnikov, članov vodstva, ustanoviteljev in članov nadzornih svetov poslovnih subjektov oziroma prenehati z razkrivanjem, sporočanjem ter širjenjem osebnih imen zastopnikov, članov vodstva, ustanoviteljev in članov nadzornih svetov poslovnih subjektov (2. točka izreka); da po preteku roka, določenega v 2. točki izreka te odločbe, lahko tožeča stranka razkriva, sporoča ter širi le še osebne podatke o tistih zastopnikih, članih vodstva, ustanoviteljih in članih nadzornih svetov poslovnih subjektov, ki so bili predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjeni z namenom obdelave določenih njihovih osebnih podatkov ter so za takšno obdelavo podali ustrezno osebno privolitev posameznika ali sklenili ustrezno pogodbo (3. točka izreka); da posebni stroški v postopku niso zaznamovani (4. točka izreka). Dne 12. 10. 2005 je tožeča stranka vložila tudi predlog za začasno odložitev izvršitve odločbe tožene stranke, ko je predhodno na podlagi 30. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) dne 27. 9. 2005 toženi stranki predlagala, da ta odloži izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočnosti sodbe v upravnem sporu, tožena stranka pa v predpisanem roku o zahtevi ni odločila, zaradi česar vlaga zahtevo za odložitev izvršitve upravnega akta na podlagi 69. člena ZUS. Navaja, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožeča stranka je gospodarska družba, katere pretežni del dejavnosti in s tem dohodka predstavlja trženje produkta ABC. Podoben produkt, to je možnost iskanja po podatkovnih bazah o gospodarskih družbah trži tudi še nekaj drugih družb v Republiki Sloveniji, kar posledično pomeni, da bi tožeči stranki z izvršitvijo navedene odločbe nastala nepopravljiva škoda. Tožeči stranki bi bilo z izvršitvijo odločbe ne le onemogočeno izvrševanje glavne dejavnosti, s katero se ukvarja, za čas do odločitve v upravnem sporu, pač pa bi verjetno tudi izgubila možnost nadaljevanja izvajanja dejavnosti po sodni odločitvi, saj bodo komitenti tožeče stranke skoraj zanesljivo v vmesnem času sklenili pogodbe za izvajanje istovrstnih storitev s konkurenti tožeče stranke. V primeru izvršitve odločbe bi bilo tako tožeči stranki trajno onemogočeno izvajanje te dejavnosti, kar bi utegnilo posledično vplivati na njen obstoj. Z zadržanjem izvršitve ne bi bilo poseženo v javno korist, saj je inšpektor z odločbo določil omejitev dostopa do podatkov o zasebnikih, pri čemer iz postopka ni razvidno, da bi katerakoli konkretna oseba eksplicitno navajala, da bi tožeča stranka z uporabo modula ABC posegla v njene pravice. Tožeča stranka prav tako meni, da njen produkt ABC tudi ne more posegati v javno korist, saj komitentom omogoča le dostop do javnih podatkov, pri čemer programski iskalnik le opravi računalniško iskanje po podatkih, ki so sicer javni. S stališča presoje javne koristi je tako potrebno ugotoviti, da ta tudi objektivno ne more biti ogrožena, saj je javna objava podatkov v sodnem registru namenjena prav zagotavljanju javne koristi, tako da tudi iskanje po teh javnih podatkih ne more biti v nasprotju z javno koristjo. Po mnenju tožeče stranke tudi ne obstaja nevarnost, da bi drugi stranki nastala večja nepopravljiva škoda, saj v prvi vrsti v navedenem postopku ni nasprotne stranke, nadalje pa stranki s tem, da nekdo izve, da je določena oseba npr. zakoniti zastopnik določene družbe, ne more nastati protipravna škoda. Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94, ZSReg) v 4. členu določa, kateri podatki se vpisujejo v sodni register. Po določbi 7. točke 1. odstavka 4. člena se v zvezi z ustanovitelji, družbeniki oziroma člani subjekta vpisa vpisujejo naslednji podatki: enotna identifikacijska številka, priimek in ime oziroma firma, naslov bivanja oziroma sedež, država bivališča oziroma sedeža ustanovitelja, družbenika oziroma člana, vrsta in obseg odgovornosti za obveznosti subjektov vpisa, datum vstopa, datum izstopa. Po določbi 8. točke pa se v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa oziroma delov subjektov vpisa vpisujejo naslednji podatki: enotna identifikacijska številka, priimek in ime, naslov bivanja, tip zastopnika (prokurist, član uprave, likvidator, ipd), meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila. Glede na citirano določbo ZSReg je torej podatek o imenu in priimku eden izmed podatkov, ki se vpisuje v sodni register. Glede na določbe 7. člena ZSReg je sodni register javna knjiga. Po določbi II. odstavka istega člena pa so podatki vpisani v sodni register javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se mu izda overjeni izpisek iz sodnega registra. Glede konkretnega primera je posebej pomembna pravica do prepisovanja, saj le-ta omogoča, da sme vsakdo prepisati vse podatke brez omejitev, kar posledično pomeni, da sme te podatke zbrati in jih uporabljati. Tožeča stranka nadalje predlaga zadržanje izvršitve odločbe tudi zaradi tega, ker je spreminjanje programskih rešitev, ki so naložene tožeči stranki z odločbo, zelo zahtevno, saj so programski moduli med seboj tako prepleteni, da bo potrebno za realizacijo odločbe izvesti celovito prenovo informacijskega sistema. Navedene prenove ni mogoče zagotoviti v danih rokih, tako da bi tožeča stranka že samo zaradi tehnične realizacije odločbe potrebovala daljše roke in sicer po sedanji oceni za realizacijo 1. točke izreka vsaj 6 mesecev, ter za realizacijo 2. točke izreka vsaj 18 mesecev. Glede na tehnično stanje je namreč pričakovati, da bo potrebno za izvršitev odločbe izdelati ne le popolnoma nove programske rešitve, pač pa bo potrebno indekse blokiranih podatkov (ime in priimek) tudi ročno pregledati, saj sam računalniški algoritem verjetno ne bo uspel ločiti npr. priimka "Zidar" od dejavnosti "zidar", še manj pa priimkov, ki so del firme, družbe od priimkov, ki so del označbe osebe. Sodišču predlaga, da izvršitev odločbe tožene stranke odloži do pravnomočnosti sodne odločbe v tej zadevi ter odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki poravnati stroške v zvezi s to začasno odredbo z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka dne 27. 9. 2005 toženi stranki predlagala, da na podlagi 2. odstavka 30. člena ZUS odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, o čemer tožena stranka v sedmih dneh ni odločila (3. odstavek 30. člena ZUS) in so glede na to podane procesne predpostavke za odločitev sodišče po 1. odstavku 69. člena ZUS (po katerem, če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena ZUS ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, lahko tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča). Za izdajo začasne odredbe se v tem primeru zahteva, da bi se z izvršitvijo upravnega akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi, in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda (2. odstavek 30. člena ZUS).

Ker gre v obravnavanem primeru za inšpekcijski postopek, ki je bil uveden po uradni dolžnosti zoper tožečo stranko, ni nasprotne stranke, zato je sodišče presojalo le, ali sta izpolnjena ostala dva navedena pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.

Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave RS človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v 38. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. V konkretnem primeru je to Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1). Vendar pa dejstvo, da je varstvo osebnih podatkov človekova pravica in temeljna svoboščina, še ne pomeni, da je vsak poseg to pravico istočasno že tudi poseg v javno korist. ZVOP-1 namreč zagotavlja varstvo osebnih podatkov posameznikov ter v tej zvezi tudi pravice posameznikov, ki so opredeljene v III. delu tega zakona. Tako je v 1. odstavku 32. člena ZUP-1 določeno, da mora upravljalec osebnih podatkov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. V skladu s 3. odstavkom 32. člena ZVOP-1 ima posameznik, katerega podatki se obdelujejo, v skladu s 4. odstavkom 9. člena ali 3. odstavkom 10. člena tega zakona, kadarkoli z ugovorom pravico zahtevati prenehanje njihove obdelave. Upravljalec ugovoru ugodi, če posameznik dokaže, da niso izpolnjeni pogoji za obdelavo po 4. odstavku 9. člena oziroma po 3. odstavku 10. člena tega zakona. V tem primeru se njegovih osebnih podatkov ne sme več obdelovati. Zagotovljeno je tudi sodno varstvo pravic posameznika (34. člen ZVOP-1) ter izdaja začasne odredbe (35. člena ZVOP-1). Sodišče glede na navedeno meni, da odložitev izvršitve izpodbijane odločbe ne nasprotuje javni koristi.

Sodišče glede na naravo izrečenega inšpekcijskega ukrepa ocenjuje, da je tudi verjetno izkazana nevarnost, da bi tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, v kolikor bi morala izpodbijano odločbo tožene stranke izvršiti pred odločitvijo sodišča v upravnem sporu. Po zatrjevanju tožeče stranke je njena glavna dejavnost trženje spornega računalniškega programa v komercialne namene, z istovrstno dejavnostjo pa se ukvarjajo še nekatere druge gospodarske družbe (kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe tožena stranka ni nasprotovala temu ugovoru tožeče stranke, ki ga je uveljavljala že med postopkom inšpekcijskega nadzora), zaradi česar je (povsem) verjetno, da se bodo uporabniki spornega programa preusmerili k drugim ponudnikom, ki jim tovrsten inšpekcijski ukrep (še) ni bil izrečen, to pa bi zagotovo za tožečo stranko pomenilo dolgoročne škodljive posledice.

Tožeča stranka je sodišču predlagala, da odločiti tudi o stroških, ki so ji nastali z vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe, vendar si je sodišče odločanje o teh stroških pridržalo do odločitve v tem upravnem sporu.