Jedro

Ker tožnica ni spremenila tožbe, njena sprememba ocene vrednosti spornega predmeta ni upoštevna. Take spremembe ne utemeljuje niti okoliščina, da je do tedaj gospodarski spor postal reden civilni spor. Zato je odločilna ocena vrednosti spornega predmeta v tožbi.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnica sama krije svoje stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta 9. 3. 1998 sklenili pogodbo o leasingu, s katero je tožnica tožencu izročila v uporabo stanovanjsko hišo, delavnico in avto salon, vse stoječe na opredeljenih parcelah, toženec pa se zavezal plačevati 180 mesečnih leasing obrokov z možnostjo, da po izteku leasinga odkupi predmet leasinga v vrednosti enega mesečnega obroka. Ker toženec ni redno plačeval obrokov, je tožnica odstopila od pogodbe in s tožbo zahtevala, da ji toženec izroči opisane nepremičnine proste oseb in stvari. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka ter predlaga razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Toženec je bil najprej tožen kot samostojni podjetnik, vendar je sodišču sporočil, da je bil na podlagi priglasitvenega lista izbrisan. Gre za njegovo priglasitev prenehanja poslovanja samostojnega podjetnika upravnemu organu (priloga B 26). Zato je tožnica popravila njegov naziv in izpustila oznako samostojni podjetnik. S tem je do tedaj gospodarski spor postal redni civilni spor.

6. Po določbi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega zneska presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Kadar je predmet tožbenega zahtevka nedenarni zahtevek, je za pravico do revizije odločilna tista ocena vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik označil v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP). Do spremembe te ocene lahko pride le v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena in 45. člena ZPP ali ob spremembi tožbe.

7. V tej zadevi take okoliščine niso podane. Do spremembe tožbe ni prišlo, saj je popravljena oznaka tožene stranke brez dodatka s.p. z vsebinsko enakim tožbenim zahtevkom ne pomeni niti subjektivne niti objektivne spremembe tožbe. Sodišče v tej zadevi ni ukrepalo po 45. členu ZPP in tudi ni samo izdalo sklepa o drugačni oceni vrednosti spornega predmeta (tretji odstavek 44. člena ZPP). Tožnica je res ob popravi naziva tožene stranke navedla, da gre za spremembo tožbe in da s tem in z okoliščino, da ne gre več za gospodarski spor, želi preprečiti prenos pravde na drugo (okrajno) sodišče, nato pa spremenila vrednost spornega predmeta s 372.244 SIT (1.553,35 EUR) na 2.100.000 SIT (8.463,14 EUR). Pojasnjeno je že bilo, da ne gre za spremembo tožbe, drugi razlog pa tudi ne utemeljuje spremembe ocene vrednosti spornega predmeta, poleg tega pa so za odločitev o pristojnosti odločilne okoliščine v času vložitve tožbe in se zato kasneje nastale spremembe ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP). Zmotni so razlogi prvostopenjskega sodišča na drugi strani njegove sodbe, da naj bi toženec smiselno ugovarjal vrednosti spornega predmeta, označeni v tožbi. V vlogi s 27. 4. 2004 (redna št. 26 spisa) je toženec med drugim ugovarjal zahtevku „za plačilo pcto 372.244,00 SIT“ in še, da je zahtevek za povrnitev stroškov postopka v tej fazi postopka preuranjen. Pritožbeno sodišče je na zadnji strani svoje sodbe (sicer v povezavi z drugo trditvijo) te toženčeve navedbe označilo kot ugovor zoper plačilo sodnih stroškov, s čemer se strinja tudi revizijsko sodišče. Zato ni šlo niti za smiseln ugovor zoper oceno vrednosti spornega predmeta (pcto) v tožbi. Še več, toženec je v pritožbi ugovarjal ravnanju tožnice ob zvišanju ocene vrednosti spornega predmeta na 2.100.000 SIT in to ravnanje označil za manipulacijo.

8. Po povedanem je v obravnavani zadevi lahko upoštevana le tista ocena vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnica navedla v tožbi. Ker znesek 372.244 SIT (1.553,35 EUR) ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, toženčeva revizija ni dovoljena.

9. Revizijsko sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo in z njo tudi priglašene revizijske stroške. Ker je sodišče prve stopnje toženca s sklepom z 11. 2. 2005 (redna št. 42 spisa) oprostilo stroškov postopka v tej zadevi, tožnica neutemeljeno terja povrnitev stroškov svojega revizijskega odgovora (takratni 173. člen ZPP).