Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je tožnik kot starejši delavec izpolnjeval pogoje za upokojitev po odpovedi v času upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost, delodajalcu ni bilo treba pridobiti soglasja za odpoved, tožnik pa je bil upravičen do nadomestila za brezposelnost, saj je pogoje za starostno upokojitev izpolnil znotraj obdobja 25 mesecev po odpovedi.
Revizija se zavrne.
Tožena stranka mora tožniku povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe njegove revizijske stroške v znesku 368,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo odločb tožene stranke z dne 9. 6. 2011 in 29. 3. 2011, tožniku priznalo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 28. 12. 2010 do 22. 12. 2012 in toženi stranki naložilo, da v roku 30 dni tožniku odmeri nadomestilo za čas brezposelnosti in mu ga izplača. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Ugotovilo je, da je bil tožnik ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 27. 12. 2010 starejši delavec v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Po določbi 60. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 in naslednji) zavarovancu pripada pravica do denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev. Po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) z dne 7. 1. 2013 je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine od 23. 12. 2012 dalje, ko je dopolnil starost 58 let in pokojninsko dobo 40 let, 1 mesec in 17 dni. Po 193. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) se v pokojninsko dobo všteva tudi dodana doba. Ker je bil tožnik brezposeln brez svoje krivde ali volje, saj je imel pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, je upravičen do denarnega nadomestila (63. člen ZUTD).
2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da delodajalec brez izrecne delavčeve privolitve po 114. členu ZDR ne more upoštevati dodane dobe pri odločitvi o odpovedi starejšemu delavcu. Če pa je tožnik soglašal z upoštevanjem dodane dobe, je prenehalo delovno razmerje po njegovi volji. Višje sodišče v podobni zadevi ni upoštevalo dodane dobe pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnik bi izpolnil minimalne pogoje za starostno pokojnino 23. 12. 2017, torej ne v času prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Do upokojitve je prišlo po času, v katerem je tožena stranka odločala o tožnikovi zahtevi, zato je materialnopravno nepomembna.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki predlaga njeno zavrnitev.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
7. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUTD pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Po določbi devete alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD je primer iz prvega odstavka istega člena podan, če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. ZDR v 201. členu kot starejše delavce določa delavce starejše od 55 let. Po določbi prvega odstavka 114. člena ZDR delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Takšno varstvo pa ne velja, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino (prva alineja drugega odstavka 114. člena ZDR). Po šesti alineji prvega odstavka 60. člena ZUTD lahko brezposelna oseba uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev, če je starejša od 55 let in ima zavarovalno dobo več kot 25 let. 8. Tožniku je prenehalo delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 27. 12. 2010, ko je bil star že 55 let. Tudi po predhodnih pisnih informacija ZPIZ je bil določen kot predviden datum upokojitve 23. 12. 2012 in tožnik se je s tem datumom dejansko starostno upokojil na podlagi odločbe ZPIZ z dne 7. 1. 2013. V navedeni odločbi je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe 40 let 1 meseca in 17 dni. Dodana doba, ki ni upoštevana v tej dobi, pa je bila ugotovljena v trajanju 3 mesecev in 23 dni. Tožnik je tako izpolnil pogoj pokojninske dobe že brez priznanja dodatne dobe, kot je bilo razvidno že iz predhodni informacij ZPIZ.
9. Ker je tožnik kot starejši delavec izpolnjeval pogoje za upokojitev po odpovedi v času upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost, delodajalcu ni bilo treba pridobiti soglasja za odpoved, tožnik pa je bil upravičen do nadomestila za brezposelnost, saj je pogoje za starostno upokojitev izpolnil znotraj obdobja 25 mesecev po odpovedi. Zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
10. Razlaga upoštevanja dodane dobe pri vštevanju za izpolnjevanje pogoja trajanja pokojninske dobe tako za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembna, saj je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev že brez te dobe, zato se revizijsko sodišče do pravnega vprašanje (ne)upoštevanja dodane dobe ne opredeljuje.
11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
12. Tožniku mora tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo, v katerem je utemeljeno opozarjala na očitno napačna stališča revizije. Revizijsko sodišče je kot potrebne revizijske stroške tožniku priznalo 282 EUR po tarifi št. 3300 in 20 EUR po tarifi št. 6002 in mu v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) na to priznalo tudi DDV. Tožena stranka mora tako tožniku povrniti pravdne stroške v zvezi z odgovorom na revizijo v višini 368,44 EUR.