Jedro

Ker revizija ni po zakonu dovoljena niti ni bila dopuščena, zneska 36.000 EUR in 23.253,60 EUR pa ne presegata revizijskega praga, pri čemer tudi ne gre za izjemo iz petega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče tožnikovo nedovoljeno revizijo zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo glede ugotovitvenega zahtevka, da je bila v delu delovnega razmerja tožnika in prve toženke kršena prepoved diskriminacije in ni bilo spoštovano načelo enake obravnave zaradi osebne okoliščine - različnega prepričanja ali nacionalnega porekla tožnika. Vse ostale tožbene zahtevke, ki jih je tožnik uveljavljal zoper prvo toženko (da je dolžna odpraviti diskriminacijski odnos do tožnika glede pogojev za opravljanje dela v delovnem razmerju in mu omogočiti sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ter preprečiti nastanek nadaljnje škode glede višine plače od meseca maja 2009 naprej, tako da se mu bo plača povečevala za ugotovljeno mesečno škodo glede osnovne plače in dodatkov) in nerazdelno zoper obe toženki (da se tožniku zavežeta za vsak mesec od 18. 5. 2004 do 18. 5. 2009 izplačati nematerialno škodo v višini 600 EUR ter prikrajšanje pri plači v višini najmanj 387,56 EUR, povečanih za dodatke, z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ter jih utemeljeval s kršitvijo prepovedi diskriminacije in načela enakega obravnavanja, pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in iz prvega odstavka istega člena v postopku pred sodiščem druge stopnje ter zmotno uporabo materialnega prava. Zaradi narave odločitve Vrhovno sodišče revizijskih navedb ne povzema.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je revizija po zakonu dovoljena v individualnih delovnih sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, sicer je revizija dovoljena, če jo dopusti sodišče (5. točka prvega odstavka 31. člena ZDSS-1), oziroma v premoženjskih individualnih delovnih sporih po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka prvega odstavka 31. člena ZDSS-1). Na podlagi drugega in tretjega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, oziroma če jo dopusti sodišče. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se pri tem ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek istega člena).

6. Revizijsko sodišče ugotavlja, da predmet spora v tej zadevi ni vprašanje obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, da glede tožbenih zahtevkov za ugotovitev, da je bila kršena prepoved diskriminacije, in da je prva toženka dolžna odpraviti diskriminacijski odnos do tožnika, mu omogočiti sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ter preprečiti nastanek nadaljnje škode, revizija ni bila dopuščena in da je tožnik vložil revizijo in ne predloga za dopustitev revizije, kar jasno izhaja tako iz same vsebine njegove vloge kot iz njene oznake.

7. V obravnavanem primeru tožnik v reviziji izpodbija tudi dva zneska, s katerima v pravdi ni uspel - znesek 36.000 EUR iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo in znesek 23.253,60 EUR iz naslova prikrajšanja pri plači. Tožnik je kot revizijsko vrednost spora navedel seštevek obeh zneskov (59.253,60 EUR), vendar taka opredelitev za ugotovitev revizijske vrednosti spora ni pravilna. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP, je treba po drugem odstavku istega člena upoštevati vrednost vsakega posameznega zahtevka. Navedena zahtevka imata namreč različno dejansko in pravno podlago. V takšnem primeru se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Pri tem tudi ni mogoče uporabiti izjeme iz petega odstavka 367. člena ZPP, saj odločitev o reviziji ni odvisna od zahtevkoma skupnih pravnih vprašanj, prav tako odločitev o enem zahtevku ni odvisna od odločitve o drugem zahtevku.

8. Ker revizija ni po zakonu dovoljena niti ni bila dopuščena, zneska 36.000 EUR in 23.253,60 EUR pa ne presegata revizijskega praga, pri čemer tudi ne gre za izjemo iz petega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče tožnikovo nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).