Jedro

Šteje se, da v primeru, ko stranka reviziji priloži listino v tujem jeziku in ne priloži njenega overjenega prevoda, obstoj pooblastilnega razmerja med odvetnikom, ki je vložil revizijo, in stranko (revidentom) ni izkazan. Pooblastilo namreč ni vloga, ampak je v procesno-tehničnem smislu priloga k vlogi, zato zanj veljajo enaka pravila, kot za listine, s katerimi stranka dokazuje svoje navedbe.

Zakonska ureditev, ki na napako odvetnika glede predložitve pravilnega pooblastila veže posledico takojšnjega zavrženja pravnega sredstva, ni v nasprotju z Ustavo RS, ko gre za postopek pred Vrhovnim sodiščem.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je odvetnik v tožnikovem (v nadaljevanju revidentovem) imenu vložil revizijo. Kot dokaz za obstoj pooblastilnega razmerja med njima je predložil le eno listino v tujem jeziku. Priglasil je tudi stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Revizija je izredno pravno sredstvo, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

4. Po drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Skladno s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Ta določba ZPP se v upravnem sporu primerno uporablja v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

5. V 367.č členu ZPP je določeno, da če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže. Po 226. členu ZPP mora biti listini, na katero se stranka sklicuje v dokaz svojih navedb in je sestavljena v tujem jeziku, priložen overjen prevod. To pomeni, da je listino v tujem jeziku mogoče uporabiti kot dokaz le oz. šele s prevodom.

6. V obravnavani zadevi je revizijo za revidenta vložil odvetnik, ki v reviziji navaja, da je pooblastilo, ki dokazuje obstoj pooblastilnega razmerja med njima, priloženo. Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da je reviziji revidenta, ki je pravna oseba iz Republike Slovenije, v dokaz teh navedb priložena le ena listina, ki je sestavljena v tujem jeziku.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča se glede na zgoraj navedene pravne podlage šteje, da v primeru, ko stranka reviziji priloži listino v tujem jeziku in ne priloži njenega overjenega prevoda, obstoj pooblastilnega razmerja med odvetnikom, ki je vložil revizijo, in stranko (revidentom) ni izkazan (sklep Vrhovnega sodišča III DoR 18/2012 z dne 2. 4. 2012). Pooblastilo namreč ni vloga, ampak je v procesno-tehničnem smislu priloga k vlogi (enako Ustavno sodišče v odločbi Up-858/09 z dne 14. 6. 2012, 8. točka), zato zanj veljajo enaka pravila, kot za listine, s katerimi stranka dokazuje svoje navedbe (226. člen ZPP in smiselno enako Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 227/2014 z dne 12. 6. 2014).

8. V spisu se sicer nahaja pooblastilo predloženo ob vložitvi tožbe, ki pa je datirano iz časa pred nastankom pravice do vložitve revizije. To pooblastilo ni novo pooblastilo iz drugega odstavka 95. člena ZPP in za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem ne zadostuje.

9. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno. Vrhovno sodišče ob navedenem dodaja, da je tudi Ustavno sodišče potrdilo, da zakonska ureditev, ki na napako odvetnika glede predložitve pravilnega pooblastila veže posledico takojšnjega zavrženja pravnega sredstva, ni v nasprotju z Ustavo RS, ko gre za postopek pred Vrhovnim sodiščem (npr. odločba Up-858/09 z dne 14. 6. 2012, 10. točka).

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).