Jedro

Tožnik vrednosti spornega predmeta niti v tožbi, niti v okoliščinah, ki jih dopušča določba 40. člena ZPP, ni označil. Zaradi tega pravice do revizije nima.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da obstaja pravica stvarnih služnosti nemotene souporabe prostorov v delavnici in v pisarni v prizidku stanovanjske hiše na parceli št. 530/14 k.o... v korist objekta, stoječega na parceli št. 530/35 iste k.o. ter prostega prehoda, prevažanja, prenašanja in parkiranja na parceli št. 530/14 iste k.o.. Zavrnilo je tudi zahtevek na izdajo ustrezne zemljiškoknjižne listine, predlog za izdajo začasne odredbe in predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga njeno razveljavitev, razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje, da mu doslej ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi o navedbah tožene stranke, zaradi česar sporna dejstva niso bila po resnici ugotovljena. Upoštevana so bila samo dejstva, ki jih je navajala tožena stranka. Izpodbija tudi odločitev, s katero ni bilo ugodeno tožnikovemu predlogu na oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 382. člena ZPP je pravica do revizije omejena. Če se tožbeni zahtevek v premoženjskem sporu, kakršen je obravnavani, ne nanaša na denarno terjatev, revizije ni, kadar vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (tretji odstavek 382. člena ZPP). Enako sklepanje izhaja tudi iz uporabe določbe drugega odstavka 186. člena ZPP. Stranka si mora zagotoviti pravico do revizije že z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je torej obvezna sestavina tožbe. Revizija je namreč izredno pravno sredstvo, ne pa preizkus sojenja z uvedbo tretje instance.

Iz podatkov spisa je razvidno, da tožnik ni ravnal v skladu z določbo drugega odstavka 186. člena ZPP, saj vrednosti spornega predmeta niti v tožbi, niti v okoliščinah, ki jih dopušča določba 40. člena ZPP, ni označil. Zaradi tega pravice do revizije nima. Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno (392. člen ZPP). Revizijsko izpodbijanje odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa ni dovoljeno tudi po določbi 400. člena ZPP: odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks namreč ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.