- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 857/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.857.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora v zemljiškoknjižnih zadevahAli je dopustna dvakratna zaznamba spora v isti zadevi?
- Pravni interes za zaznambo sporaAli ima predlagateljica pravni interes za zaznambo spora na podlagi druge tožbe, ko je prvotna tožba že pravnomočno končana?
- Obstoječe parceleAli so parcele, na katere se nanaša predlog za zaznambo spora, dejansko obstojne in pravilno navedene?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče je predlog pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil omenjeni spor pri v predlogu navedenih parcelah že zaznamovan, in sicer že ob vložitvi prvotne tožbe in je odločitev o zaznambi spora postala pravnomočna. Ker dvakratna zaznamba spora v isti zadevi ni dopustna, predlog predlagateljice ni utemeljen.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zaznambo spora, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 676/2003, pri parcelah, navedenih v 1. točki izreka sklepa, in zaznamovalo zavrnitev vpisa.
2. Zoper sklep je pritožbo vložila predlagateljica in navedla, da je predlagala zaznambo spora na podlagi tožbe, ki se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi pod opr. št. I P 1130/2009. Ker je zadeva, ki jo navaja sodišče, pravnomočno že končana, izkazuje pravni interes za zaznamovanje na podlagi druge tožbe. Meni, da skladno z določilom 148. in 22. člena ZZK-1 ni ovir za vpis. Napačen je zaključek sodišča, da parcele 295/75, 1987/118 in 1987/119 ne obstajajo, saj je predlagala zaznambo na parceli 2195/75, parceli 1987/118 in 1987/119 pa se nahajata v k. o. X. in ne Y. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je sodišče prve stopnje že pojasnilo predlagateljici po prejemu pritožbe, je z izpodbijanim sklepom odločalo o njenem predlogu za zaznambo spora po razširjeni tožbi v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 676/2003 in ne po tožbi, ki se vodi pod opr. št. I P 1130/2009. Predlog za zaznambo spora v tej zadevi se namreč vodi pod drugo opravilno številko. Sodišče je predlog pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil omenjeni spor pri v predlogu navedenih parcelah že zaznamovan, in sicer že ob vložitvi prvotne tožbe in je odločitev o zaznambi spora postala pravnomočna. Ker dvakratna zaznamba spora v isti zadevi ni dopustna, predlog predlagateljice ni utemeljen.
5. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče zmotno preverjalo pogoje za zaznambo spora pri parceli 295/75, k.o. Y., saj je zgolj sledilo njenemu predlogu, v katerem je navedla prav to parcelo in ne parcele 2195/75. Prav tako je za parceli 1987/118 in 1987/119 predlagateljica navedla, da spadata pod k.o. Y. in ne k. o. X. Ker v zemljiškoknjižnih zadevah velja načelo stroge formalne legalitete, parceli pa v k.o. Y. ne obstajata, je sodišče predlog za zaznambo tudi iz tega razloga utemeljeno zavrnilo.
6. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
7. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Ljubljani, saj se četrti odstavek 126. člena ZZK-1, po katerem je za odločanje o vseh pritožbah v zemljiškoknjižnih postopkih na drugi stopnji krajevno pristojno Višje sodišče v Kopru, uporablja za zadeve, o katerih je bilo odločeno s sklepi, izdanimi po 1. maju 2011.