Jedro

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da je vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic, in nastankom škode mogoče izpodbijati. Sporni Splošni pogoji zavarovanja izrecno ne izključujejo ugovora neobstoja relevantne vzročne zveze in je zato odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi toženkine pritožbe (v segmentu, ki je pomemben za odločanje o reviziji) pravilna že ob upoštevanju logične razlage spornih splošnih pogojev zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval, da mu toženka krije škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel kot voznik motornega kolesa v prometni nesreči, ki jo je sam povzročil. Plačilo zavarovalnine je zahteval na podlagi zavarovanja AO Plus, ki ga je sklenil s toženko.

2. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, da je tožbeni zahtevek tožnika po podlagi utemeljen.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke proti vmesni sodbi. Bistveno stališče pritožbenega sodišča je, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožniku dopustilo dokazovanje, da ugotovljena tehnična pomanjkljivost motornega kolesa (v tekalnem delu zadnje pnevmatike ni bilo kanalov) ni bila vzrok za prometno nezgodo in nastalo škodo. Tožnik je dokazal, da relevantna vzročna zveza ni podana in zato ni izgubil pravice iz zavarovanja.

4. Na predlog toženke je Vrhovno sodišče v zadevi II DoR 208/2017 z dne 12. oktobra 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (na primer, da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.

5. Toženka je nato vložila revizijo in glede dopuščenega vprašanja poudarila, da zavarovalni pogoji AO Plus – 2/11 v prvem odstavku 6. člena določajo, da voznik motornega vozila izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če krši varnostne predpise, kot je določeno v prvem odstavku 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (osnovnega zavarovanja). Tretji odstavek istega člena določa, da izgube zavarovalnih pravic po prvem odstavku ni ob pogojih 1. točke drugega odstavka 3. člena pogojev osnovnega zavarovanja. Pogoji AO 3/11 v 7. točki prvega odstavka določajo, da zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno, nadaljnje pa 1. točka drugega odstavka istega člena določa, da izgube zavarovalnih pravic ni, če zavarovanec ali sozavarovana oseba dokaže, da ni kriv za obstoj okoliščin iz prvega odstavka 5. (zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov) in 7. (tehnična brezhibnost) točke 3. člena.

Zavarovalnica prav s prostovoljnim pogodbenim zavarovanjem sama določa, katere rizike in v kolikšni meri je pripravljena prevzeti v zavarovanje in katere ne. Tudi v smislu zagotavljanja kar najvišje stopnje varnosti v prometu, zavarovalnica pri svojih zavarovancih, pri prostovoljnem pogodbenem zavarovanju ne dopušča uporabe „neizpravnih“ vozil v prometu, zato navedeni zavarovalni pogoji jasno določajo, da voznik motornega vozila izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če krši varnostne predpise, kot je določeno v prvem odstavku 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (osnovnega zavarovanja) ter da je edini ugovor v zvezi s tem dovoljen v smeri, kot ga določa tretji odstavek istega člena, torej da izgube zavarovalnih pravic po prvem odstavku ni ob pogojih 1. točke drugega odstavka 3. člena pogojev osnovnega zavarovanja, če torej zavarovanec ali sozavarovana oseba dokaže, da ni kriv za obstajanje okoliščin iz prvega odstavka 5. (zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov) in 7. (tehnična brezhibnost) točke 3. člena. Če bi sodišča jasna pogodbena določila presojala drugače, kot tako kot so zapisana, bi nedvomno posegala v pogodbeno svobodo subjektov na trgu.

Revidentka nadalje poudari, da je sodna praksa višjih sodišč glede ugovora neobstoja vzročne zveze neenotna, sodišče pa bi moralo upoštevati, da v konkretnem primeru ugovor neobstoja vzročne zveze ni dopusten in je edini razlog za to, da zavarovanec, ki vozi tehnično „neizpravno“ vozilo, ne izgubi zavarovalnih pravic, da ni kriv za obstajanje okoliščin, ki predstavljajo tehnično „neizpravnost“. Zavarovalnica prav s prostovoljnim pogodbenim zavarovanjem sama določa, katere rizike in v kolikšni meri je pripravljena prevzeti v zavarovanje in katere ne.

6. Tožnik ni odgovoril na revizijo, ki mu je bila pravočasno poslana v odgovor.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Z zavarovalno pogodbo se zavarovanec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi zavarovalni primer, izplačala zavarovancu zavarovalnino.1 Zavarovalno pravo je praviloma kogentne narave, v določenih primerih pa je dopustna pogodbena izključitev nevarnosti.2 Izguba zavarovalnih pravic, ki jo je toženka predvidela v svojih splošnih pogojih zavarovanja in na katero se sklicuje v tej pravdi (še posebej v reviziji) spada v mejno področje kogentnih določb zavarovalnega prava in področja, ki je prepuščeno avtonomiji strank.3

9. V skladu s 7. točko prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO 3/11, ki jih je sestavila pravna prednica toženke, zavarovane in sozavarovane osebe izgubijo pravice iz zavarovanja, če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni tehnično brezhibno. Tehnična (brez)hibnost vozila je širok pojem, ki (lahko) zajema obsežno paleto pomanjkljivosti; od tistih, ki očitno onemogočajo varno vožnjo, do tistih, ki na varnost vožnje nimajo nikakršnega vpliva. Izguba zavarovalnih pravic zato po naravi stvari ne more biti vezana na okoliščino, ki ni v nikakršni vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera. Prav tako izguba zavarovalnih pravic ne more biti povezana zgolj s pedagoškimi učinki na voznike (glede odpravljanja vseh, tudi minimalnih tehničnih pomanjkljivosti vozila, ki na varnost vožnje nimajo nikakršnega vpliva), saj bi bil tak ukrep z vidika zavarovalnega razmerja povsem nesorazmeren.

10. Upoštevaje predstavljene kriterije je odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, da je vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic, in nastankom škode seveda mogoče izpodbijati. Sporni Splošni pogoji zavarovanja izrecno ne izključujejo ugovora neobstoja relevantne vzročne zveze in je zato odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi toženkine pritožbe (v segmentu, ki je pomemben za odločanje o reviziji) pravilna že ob upoštevanju logične razlage spornih splošnih pogojev zavarovanja.

1 Primerjaj določbo 921. člen Obligacijskega zakonika – OZ. 2 Primerjaj na primer določbo 977. člena OZ. 3 Primerjaj določbo 924. člena OZ.