Jedro

Pravdni stranki sta se pogodili, da bo toženka tožniku povrnila pravno priznano škodo zaradi telesnih poškodb v prometni nezgodi, ki bi jo tožnik povzročil z zavarovanim vozilom. Nepravično bi bilo, če bi se zavarovalnica te svoje obveznosti lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, kot ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo, niti ne vpliva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti ali višine škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, ter napovedalo, da bo o višini tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških odločalo v končni sodbi.

2. Toženka se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Prvenstveno predlaga, naj sodišče druge stopnje spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je zavarovanje AO-plus izključno pogodbeno zavarovanje, pri katerem pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank ter obseg zavarovalnega kritja določajo zavarovalni pogoji. Tožnik je s podpisom zavarovalne police in plačilom premije pristal na pogodbena določila in zavarovalne pogoje, ki v obravnavanem primeru nepredvidevajo ugovora neobstoječe vzročne zveze med tehnično nepravilnostjo(1) vozila in nastankom škode. Takšen ugovor je dopusten le v primeru obveznega avtomobilskega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na judikat, ki ni primerljiv z obravnavano zadevo. Poleg tega določila toženkinih zavarovalnih pogojev AO-plus-2/11 in AO-3/11 niso nejasna ali nepopolna, ne nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem, niti niso nepravična ali prestroga za drugo stranko. Vozila, ki niso tehnično brezhibna, sploh ne bi smela biti udeležena v prometu. V takem primeru bi bilo zavarovanje samo sebi namen in tudi zavarovalna premija za taka vozila bi morala biti bistveno višja.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnikovo vozilo na dan nezgode ni bilo tehnično brezhibno. Pnevmatika na zadnji osi motornega kolesa je bila namreč izrabljena, vendar je kljub temu v danih razmerah (pri vožnji po klancu navzdol, v levem ovinku, na suhem asfaltnem vozišču brez peska in s pravilnim prečnim nagibom) pri zaviranju in krmiljenju omogočala običajno oprijemljivost. Pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da ugotovljena tehnična nepravilnost ni bila v vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo. Tudi toženka temu ne oporeka, pač pa nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da gre za škodo, ki jo krije sklenjena zavarovalna pogodba med pravdnima strankama.

6. Toženka je v svojih zavarovalnih pogojih določila, da voznik motornega vozila izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če krši varnostne predpise(2), med drugim, če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno(3), razen če dokaže, da ni kriv za obstoj te okoliščine(4).

7. Tožnik je s sklenitvijo zavarovalne pogodbe pristal na toženkine zavarovalne pogoje in ga ti v skladu s prvim odstavkom 120. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zato vežejo. Toženka ima prav, ko poudarja, da gre v obravnavanem primeru za prostovoljno zavarovanje in da navedena določila njenih zavarovalnih pogojev niso nejasna, kar pa še ne pomeni, da niso podvržena razumski in logični razlagi.

8. Pravdni stranki sta se pogodili, da bo toženka tožniku povrnila pravno priznano škodo zaradi telesnih poškodb v prometni nezgodi, ki bi jo tožnik povzročil z zavarovanim vozilom(5). Nepravično bi bilo, če bi se zavarovalnica te svoje obveznosti lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, kot ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo, niti ne vpliva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti ali višine škode.

9. Po drugem odstavku 121. člena OZ lahko sodišče zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirana stroga zanjo. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je tožniku dopustilo dokazovanje, da ugotovljena tehnična pomanjkljivost njegovega vozila ni bila vzrok za prometno nezgodo in nastalo škodo.

10. Za drugačno toženkino stališče ni prepričljivih razlogov, četudi gre za prostovoljno zavarovanje, kot poudarja pritožba. Splošno je znano, da ni vsaka tehnična nepravilnost vozila taka, da vožnja z njim neizogibno privede do prometne nezgode. Zavarovancu zato ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje z zavarovanim vozilom, ki (ker) ni bilo tehnično brezhibno. Sicer pa sodna praksa o tem vprašanju ni ustaljena, saj je judikat, na katerega se sklicuje pritožba(6), še predmet revizijske presoje.

11. Izpodbijana odločitev o podlagi toženkine odgovornosti je po navedenem materialnpravno pravilna. Sodišče prve stopnje je zanjo navedlo celovite in dovolj prepričljive razloge. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo izpodbijano vmesno sodbo.

12. Pravica do povračila pritožbenih stroškov je odvisna od končnega izida pravde, zato bo o vseh stroških postopka odločalo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 164. členom ZPP).

Opr. št. (1): Pritožba uporablja izraz: tehnična „neizpravnost“ - v slovenskem prevodu gre za tehnično nepravilnost, hibnost. Op. št. (2): Prvi odstavek 6. člena Posebnih pogojev za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-2/1. Op. št. (3): 7. točka prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-3/11. Op. št. (4): Prva alineja 1. točke drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev AO-3/11 v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Posebnih pogojev AO-plus-2/11. Op. št. (5): Prvi odstavek 2. člena Posebnih pogojev AO-plus-2/11. Op. št. (6): Sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1454/2015 z dne 8. 7. 2015.