Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo in sodbo na podlagi odpovedi. S sodbo na podlagi odpovedi je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mora tožnik tožencu vrniti 70.000,00 EUR z obrestmi za vloge na pogled od 25. 4. 2005 do 25. 3. 2010. S sodbo pa je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo delno ničnost notarskega zapisa posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatev po 142. členu SPZ, opr. št. SV 351/2005 z dne 25. 3. 2005, in sicer: v točki Prvič glede vrednosti posojila, ki presega 133.759,25 EUR; v točki Drugič pa v prvem odstavku glede dolžnikove obveznosti vrniti zadnji 60. mesečni obrok v višini, ki presega znesek 51.159,24 EUR ter v drugem odstavku v celoti (da se skupaj s plačilom zadnjega 60. obroka plača 5 % letna pogodbena obrestna mera); ter v preostalem delu zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil na ničnost tudi ostalih pogodbenih določil notarskega zapisa posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatev. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa (SV) z navedbo opravilne številke in datuma zapisa, vendar brez navedbe, kateri pravni posel je bil zapisan v tem notarskem zapisu, zadošča za ugotovitev, da je tožba sklepčna in ali je skladen z materialnim pravom? 2) Ali gre za kršitev načela dispozitivnosti (2. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) in bistvene kršitve določb postopka zaradi prekoračenja tožbenega zahtevka, kadar sodišče prve stopnje poseže v tožbeni zahtevek (357. člen ZPP), če sodišče poseže v zahtevek tako, da izrek spremeni/dopolni tako, da izven tožbenega predloga samo opredeli, na konkretno kateri pravni posel se notarski zapis kot javna listina nanaša? 3) Ali je z vidika enakosti orožij procesno korektno, da sodišče prve stopnje namesto materialnega procesnega vodstva in poziva na odpravo nesklepčnosti tožbe, samo poseže v tožbeni zahtevek in dodatno opredeli njegove vsebino ter s tem nesklepčnost odpravi? 4) Ali pomeni poseg v tožbeni zahtevek in odločitev ultra et extra petitum kršitev pravice toženca do izjave (poštenega sojenja)? 5) Ali je sodišče s tem, ko je oprlo svojo dokazno oceno na domnevni modus operandi posojilodajalca, ki se ne nanaša na razmerje med pravdnima strankama (izven razmerja inter partes), procesno nekorektno uporabilo načelo materialne resnice (na škodo načela dispozitivnosti strank in načela omejitve in predlaganja novih dejstev in dokazov)? 6) Ali je je izhajajoč iz načela materialne resnice sodišče ravnalo pristransko in strank ni obravnavalo enakopravno, ko je svojo odločitev v prid tožniku oprlo na domnevna dejstva iz domnevnih pogodbenih razmerij z drugimi osebami (pri čemer ne gre za splošno znana dejstva)? 7) Ali je v pravdi, ki se nanaša na konkretno pogodbeno razmerje, kjer kot pravdni stranki nastopata oba pogodbenika, dopustno opreti odločitev na indične dokaze? 8) Ali sta nižji sodišči kršili načelo enakopravnega obravnavanja obeh strank, če se sodba opira na indične dokaze ene stranke, medtem ko po drugi strani glede trditvene in dokazne neverodostojnosti tožnika tehtno in celovito ne oceni konkretnih izvedenih dokazov (vpogled v izvršilni spis) in se do njih ne opredeli vsebinsko, temveč jih zavrne kot „očitna zaostrena dogajanja med pravdo“ (11. točka obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča, str. 8 – 9)? 9) Ali pomeni v kontekstu neenakega vrednotenja dokazov tožnika in toženca procesno opustitev celovite presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj (8. člen ZPP) kršitev pravic strank do enakega obravnavanja? 10) Ali je procesno korektno tehtati trditve in dokaze pravdnih strank z različnimi merili za vsako od strank? 11) Ali opustitev sodišča druge stopnje, ki konkretno ne odgovori na konkretne pritožbene očitke (glede odločilnih dejstev), jemlje pritožniku pravico do poštenega sojenja? 12) Ali je procesno korektno, da sodišče javni listini (ki potrjuje, da je tisto, kar je v njej zapisano res) brez poglobljene, celovite in z vidika tehtanja uravnotežene analize drugih dokazov (zaslišanja zainteresiranih za izpodbijanje domneve) vzame dokazni pomeni? 13) Ali je po materialnem pravu ničen dogovor pogodbenikov, da je dolžan posojilojemalec plačati ob zadnjem obroku posojila še pogodbene obresti v višini 5 % letno? Ali je takšen dogovor v nasprotju z ustavo, moralo in prisilnimi predpisi? Uveljavlja tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženčevem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Toženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).