Jedro

Trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožniku, glede ugovora nenastale pravice (izguba kritih pravic) pa na toženki.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka iz naslova zavarovalne police - kasko zavarovanja vozila dolžna plačati zavarovalnino v znesku 8.324,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2007 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.199,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)“. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka s predloženimi dokazi zadostila trditveni podlagi tožbe in sicer, da je tožeča stranka bila udeležena v prometni nesreči, v kateri je bilo poškodovano njeno vozilo, ki je bilo kasko zavarovano pri toženi stranki. Že na podlagi tega dejstva je izkazan obstoj škodnega dogodka, na podlagi katerega je podana zaveza tožene stranke za izplačilo zavarovalnine. Prvostopno sodišče tako v razlogih izpodbijane sodbe nima prav, da tožeča stranka ni zadostila trditveni in dokazni podlagi glede iskazanosti škodnega dogodka. Nadalje je nepravilna presoja prvostopnega sodišča o fingiranosti prometne nesreče in s tem povezano izgubo kritnih pravic po zavarovalni polici. Tako presojo je prvostopno sodišče oprlo na listinske dokaze - zaslišanje osumljencev Ž.T. in Z.K. pred organi pregona v Republiki Hrvaški. Navedbe navedenih oseb pa niso verodostojne in bi jih bilo potrebno v tem pravdnem postopku neposredno zaslišati. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja (temu tudi pritožba ne oporeka), da je bil tožnik s svojim avtomobilom VW Sharan dne 23. 11. 2005 udeležen v prometni nesreči, v kateri je nastala škoda na njegovem osebnem vozilu. Za navedeno vozilo je tožnik pri toženki sklenil kasko zavarovanje po zavarovalni polici, katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje vozil in stvari (AASP-01). Kasko zavarovanje krije škodo na vozilu, do katere pride neodvisno od voznikove volje med vožnjo.

6. Po določbi 921. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. Določba 922. člena OZ opredeljuje zavarovalni primer. Dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Po določbi 944. člena OZ pa je podana izključitev odgovornosti zavarovalnice za primer, če je zavarovalec ali zavarovanec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro. V takem primeru zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve.

7. Prvostopno sodišče pravilno navaja, da je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožniku, glede ugovora nenastale pravice (izguba kritih pravic) pa na toženki. V danem primeru to pomeni, da je na tožniku, da dokaže nastanek zavarovalnega primera, na toženki pa je dokazno breme prirejene (fingirane) prometne nesreče. 8. Po presoji pritožbenega sodišča ima pritožba sicer prav, da je tožeča stranka trditveno in dokazno izkazala nastanek škodnega dogodka in tako zadostila dokaznemu bremenu glede nastanka zavarovalnega primera. Tožeča stranka je namreč že na podlagi lastne izpovedbe ter policijskega zapisnika dokazala, da je bil tožnik 23. 11. 2005 z vozilom, katerega je imel kasko zavarovanega pri tožeči stranki, udeležen v prometni nesreči in pri tem na avtomobilu utrpel premoženjsko škodo.

9. Prvostopno sodišče pa ima prav, da je bila sporna prometna nesreča prirejena (fingirana) z namenom zavarovalniške goljufije in da je pri prirejanju te prometne nesreče sodeloval tudi tožnik. Takšen pravilen zaključek je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi izjav Ž.T. in Z.K., ki sta zaslišana kot osumljenca pred organi pregona v R Hrvaški povsem jasno povedala, da je bila obravnavana prometna nesreča prirejena z namenom zavarovalniške goljufije in da je pri tem dogovarjanju in prirejanju prometne nesreče sodeloval tudi tožnik. Pri izvedbi navedenih dokazov je prvostopno sodišče tudi postopalo pravilno, ko je zapisnike o izpovedbah navedenih oseb sprejelo v dokazni sklep in navedenih oseb ni neposredno zaslišalo, ker pravdni stranki zaslišanja navedenih oseb kot prič nista predlagali. Tako pa prvostopno sodišče z izvedbo navedenih dokazov tožeči stranki ni kršilo pravice do obravnavanja in s tem povezane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot smiselno zatrjuje pritožba. Neobsojenost tožnika pred kazenskim sodišče v R Hrvaški pa tudi ne privede do drugačnega zaključka, ker je po določbi 14. člena ZPP pravdno sodišče vezano le na kazensko obsodilno sodbo. V kazenskem postopku v R Hrvaški pa je prišlo do ustavitve postopka zoper tožnika in soobdolžene zaradi zastaranja kazenskega pregona. Da pa bi Ž.T. in Z.K. v navedenem postopku lažno obremenjevala oziroma krivdo valila na tožnika, pa tudi niso sprejemljiva izvajanja pritožbe, ker sta navedena vodilno vlogo za očitano jima kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije valila drug na drugega, ne pa na tožnika.

10. Po taki dokazni presoji je prvostopno sodišče nadalje pravilno presodilo, da je zaradi prevare izključena odgovornost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine po določbi 944. člena OZ. Enako določajo Splošni pogoji za zavarovanje vozil in stvari (AASP-01), ki v točki c. 8. člena določajo izključitev kritnih pravic v primeru zavarovalniške goljufije. Prvostopno sodišče je tako povsem pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke na izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalniške police za kasko zavarovanje vozila. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. Pritožbeni stroški niso priglašeni.