Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Predlog se zavrže.
1. Tožnik je od toženke uveljavljal plačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi za kasko zavarovanje zaradi prometne nesreče z dne 23. 11. 2005, ki se je zgodila v kraju J. na Hrvaškem in ki jo je povzročil zavarovanec tuje zavarovalnice. Ker je tuja zavarovalnica odklonila izplačilo zavarovalnine, je tožnik vložil zahtevek po kasko polici pri toženki. Zatrjeval je, da do nesreče ni prišlo po dogovoru in da je povzročitelja Z. K. videl prvič ob prometni nesreči. Toženka je ugovarjala, da je v obravnavani zadevi šlo za fingirano prometno nesrečo oziroma zavarovalniško goljufijo, zato ni temelja za izplačilo glede na določbo točke c 8. člena Splošnih pogojev za zavarovanje vozil in stvari (AA Sp-01) in določila Posebnih pogojev zavarovanja vozil in stvari (AAPP-01).
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da je toženka iz naslova zavarovalne police - kasko zavarovanja vozila dolžna plačati zavarovalnino v znesku 8.324,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan povrniti toženki odmerjene pravdne stroške.
3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navedlo je, da je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožniku, glede ugovora nenastale pravice (izguba kritnih pravic zaradi prirejene prometne nesreče) pa na toženki. Tožnik je dokazal nastanek zavarovalnega primera, in sicer, da je bil tožnik 23. 11. 2005 udeležen v prometni nesreči in pri tem na avtomobilu utrpel premoženjsko škodo. Vendar pa je toženka dokazala, da je sporna prometna nesreča prirejena (fingirana) z namenom zavarovalniške goljufije in da je pri prirejanju te prometne nesreče sodeloval tudi tožnik. Sodišče prve stopnje je to zaključilo na podlagi izjav Ž. T. in Z. K., ki sta zaslišana pred organi pregona v Republiki Hrvaški povedala, da je bila prometna nesreča prirejena z namenom zavarovalniške goljufije in da je pri tem dogovarjanju in prirejanju prometne nesreče sodeloval tudi tožnik. Sodišče prve stopnje ju ni neposredno zaslišalo, ker pravdni stranki njunega zaslišanja nista predlagali. Uveljavljana kršitev pravice do obravnavanja po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni utemeljena. Na to tudi ne vpliva neobsojenost tožnika pred kazenskim sodiščem v Republiki Hrvaški, saj je po 14. členu ZPP sodišče vezano le na kazensko obsodilno sodbo. Kazenski postopek zoper tožnika in soobdolžene je bil sicer ustavljen zaradi zastaranja. Nesprejemljive so tudi pritožbene navedbe, da sta Ž. T. in Z. K. lažno obremenjevala tožnika oziroma krivdo valila nanj, saj sta navedeno vlogo za očitano jima kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije valila drug na drugega in ne na tožnika.
4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo. Predlog vprašanja izrecno ne zastavlja, ampak uveljavlja, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. V zvezi s tem se sklicuje na sodbi VIII Ips 211/2013 in II Ips 325/2010. Uveljavlja kršitev 4. in 8. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in navaja, da je pritožbeno sodišče kršilo načelo neposrednosti, saj je zaključek o fingiranosti prometne nesreče z namenom zavarovalniške goljufije, pri kateri naj bi sodeloval tudi tožnik, sprejelo na podlagi zapisnikov izjav Ž. T. in Z. K., ki sta bila zaslišana kot osumljenca pred organi pregona v Republiki Hrvaški. Slednja sta v kazenskem postopku prilagodila lastno izpoved in zagovor v svojo korist in obtoževanje tožnika.
5. Predlog ni popoln.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in sicer zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).
7. Zakon torej v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, katerih predlagatelj ni izpolnil, saj v predlogu ni konkretno in natančno opredelil spornega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi bil podan odstop od sodne prakse. V predlogu sicer nasprotuje temu, da sta nižji sodišči svoj zaključek o fingiranosti prometne nesreče sprejeli na podlagi posrednih dokazov - izjav Ž. T. in Z. K., s čimer naj bi kršili načelo neposrednosti. Vendar zgolj s sklicevanjem na sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 211/2013 in II Ips 325/2010, ne da bi pri tem obrazložil, glede česa konkretno naj bi izpodbijana sodba odstopala od navedenih sodb, odstopa od sodne prakse še ni izkazal. Na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
8. Zato je Vrhovno sodišče nepopoln predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP). Odločitev o zavrženju predloga vsebuje odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).