Jedro

Tožnica je toženo stranko šele po izteku petih dni, kolikor jih ima delavec na razpolago, da o razlogih za svojo odsotnost obvesti delodajalca v primeru večdnevnega izostanka z dela, obvestila o svoji odsotnosti z dela. S tem je kršila zakonsko določbo 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Kršitev, ki jo je storila tožnica, ko je delodajalca obvestila o svoji upravičeni odsotnosti le en delovni dan prepozno, je tako majhna, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja dela do izteka odpovednega roka). Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (točka I izreka) in da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki trajalo do 18. 8. 2014 (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da ji je dolžna za obdobje od 9. 6. 2011 do 18. 8. 2014 obračunati pripadajoče bruto plače oziroma bruto nadomestila plače, ki bi jo tožnica prejemala, če bi delala, in ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila, jo za to obdobje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ v 8 dneh (točka III izreka), ji obračunati odškodnino v bruto znesku 9.013,44 EUR, odvesti davke in prispevke ter ji izplačati neto znesek odškodnine, zavrnilo je višji zahtevek za razliko do 18 bruto plač v znesku 4.506,72 EUR (točka V izreka) in zahtevek, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ki ga je opravljala pred prenehanjem delovnega razmerja (točka IV izreka). Odločilo pa je tudi, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v znesku 451,40 EUR, tako da jih nakaže na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, št. ... pri UJP A., v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka VI izreka).

Zoper ugodilni del sodbe se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožene stranke po zaslišanju tožnice, saj ta ni dokazala, da za zaslišanje ni zmožna, s tem pa je kršilo načelo neposrednosti po 4. členu ZPP. Ker tožnica pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih pa ni obvestila tožene stranke, je očitno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR. Navaja še, da je sodišče denarno povračilo za izgubo zaposlitve določilo previsoko, saj je do izdaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično prenehanja delovnega razmerja prišlo izključno po tožničini krivdi.

Tožnica v odgovoru na pritožbo kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že odločalo in sicer je s sklepom opr. št. Pdp 418/2013 z dne 6. 6. 2013 na pritožbo tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje opr. št. Pd 510/2011 z dne 22. 1. 2013 razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. V novem sojenju je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne v pritožbi pavšalno zatrjevanih.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica ni huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in s tem storila kršitve po 2. alineji 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2004 in naslednji). Kot je pravilno ugotovilo sodišča prve stopnje je bila tožnica v obdobju izostanka od 16. 5. 2011 do 7. 6. 2011 zaradi bolezni nezmožna za delo, kar izhaja iz pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Ps 1710/2011 z dne 19. 9. 2012. Ker torej tožnica z dela ni bila neopravičeno odsotna, očitane kršitve ni storila.

Tožnica je toženo stranko dejansko šele po izteku petih dni, kolikor jih ima skladno s tem zakonskim določilom delavec na razpolago, da o razlogih za svojo odsotnost obvesti delodajalca v primeru večdnevnega izostanka z dela, obvestila o svoji odsotnosti z dela. Ker je obvestilo oddala na pošto šele v petek 20. 5. 2011, ki je bi peti dan njene zaporedne odsotnosti z dela, je bila tožena stranka o razlogih obveščena šele v ponedeljek 23. 5. 2011, ko je tožničino obvestilo prejela. Tako je tožnica dejansko kršila zakonsko določbo 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, kar bi bil sam po sebi sicer utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zakonito le, če je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da nadaljevanje delovnega razmerja ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank niti do izteka odpovednega roka ni mogoče. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila tožnica v bolniškem staležu že od 26. 7. 2010 neprekinjeno, zato je lahko tožena stranka pričakovala, da bo tožnica odsotna tudi še naprej. Zaradi navedenega je kršitev, ki jo je storila tožnica, ko je delodajalca obvestila o svoji upravičeni odsotnosti le en delovni dan prepozno, tako majhna, da po stališču pritožbenega sodišča ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR. Enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. 32/2011 z dne 5. 3. 2012. Zaradi navedenega je odločitev sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe zaposlitvi tožnici nezakonita, pravilna.

Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem zadnjega naroka za glavno obravnavo in tožnici tudi pravilno dosodilo odškodnino po 118. členu ZDR. Pri tem je tudi po stališču pritožbenega sodišča primerno upoštevalo tako tožničino starost, trajanje zaposlitve pri toženi stranki, njeno zdravstveno in socialno stanje in ji dosodilo odškodnino v znesku 12 plač. Tako so pavšalne navedbe iz pritožbe, da je dosojeni znesek previsok, neutemeljene, saj do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prišlo po krivdi tožnice, ki je bila z dela opravičeno odsotna.

Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo načelo neposrednosti po 4. členu ZPP, ker ni zaslišalo tožnice. Sodišče prve stopnje je prebralo pisno izjavo, ki jo je tožnica predložila sodišču. Tožena stranka se je s tem strinjala in ni zahtevala njenega neposrednega zaslišanja do konca glavne obravnave.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka stroškov ni priglasila. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni bistveno pripomogla, zato skladno s 155. členom ZPP sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.