Jedro

Tožnik bi moral tožbo zoper izpodbijano odločbo vložiti v roku treh dni po vročitvi dne 17. 7. 2023, to je najkasneje 20. 7. 2023, česar pa ni storil, pač pa je tožbo vložil šele dne 27. 7. 202, kar pa je sedem dni prepozno. Sodišče je zato tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Policijska postaja Šentjernej (v nadaljevanju PP Šentjernej) je z odločbo, št. 2143-2/2023/1 z dne 17. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožniku, državljanu Maroka, odredila omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce v Postojni (v nadaljevanju Center za tujce ali Center), ker ga je treba odstraniti v skladu z določbami Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2). Omejitev gibanja je tožniku odredila od 17. 7. 2023 od 15.00 ure do njegove odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot šest mesecev. Odločila je še, da tožba ne zadrži izvršitve in da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je 27. 7. 2023 oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sodišču primarno predlagala, naj tožbo zavrže kot prepozno. Navedla je, da je iz vročilnice, ki je v upravnem spisu, razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 17. 7. 2023, da je tridnevni rok za vložitev tožbe potekel 20. 7. 2023, da pa je bila pritožba kot priporočena pisemska pošiljka oddana šele 27. 7. 2023. Če sodišče tožbe ne bo zavrglo, tožena stranka predlaga, naj jo zavrne kot neutemeljeno.

4. Sodišče je o svojih ugotovitvah glede vročitve izpodbijane odločbe in vložitve tožbe ter s svojim stališčem, da te ugotovitve kažejo, da je bila tožba vložena prepozno, tožnika seznanilo z dopisom z dne 1. 8. 2023. 5. Tožnik je na seznanitev sodišča o ugotovitvah glede vročitve izpodbijane odločbe in vložitve tožbe odgovoril v dopisu z dne 2. 8. 2023. Navedel je, da je bil na policijski postaji 17. 7. 2023, istega dne pa je je bil prepeljan v Center za tujce. V roko ni dobil nobenih papirjev. Kontaktiral je A. A., ki nudi pomoč beguncem. Prosila ga je, naj ji pošlje odločbo o omejitvi gibanja, vendar ji je povedal, da ni dobil nobenega papirja. V naslednjih dneh, ko sta se preko klicev in sporočil pogovarjala po "messengerju", mu je še nekajkrat naročila, naj gre po dokumentacijo. Spraševal je policiste, ki so mu rekli, da nima nobenih papirjev. Šele v ponedeljek 24. 7. 2023 so mu vročili papirje, ki jih je takoj preposlal A. A. Ta je sklepala, da je rok za pritožbo tri dni od tega dne, saj ji ni poslal vročilnice, ker je tudi ni dobil. Ne spomni se, da bi karkoli podpisoval. Vsi papirji, ki so mu bili predočeni na policijski postaji, so bili v slovenskem jeziku, ki ga ne razume, vsekakor pa ni prejel nobenega dokumenta do 24. 7. 2023. Kot dokaz prilaga zaslonsko sliko njegove komunikacije z A. A., iz katerega je razvidno, kdaj je prejel odločbo o omejitvi gibanja. Ne spozna se na policijske postopke in je prvič v Centru za tujce ter ne ve, kako naj bi človek prišel do dokumentacije. Ne razume, kako naj bi podpisal vročilnico, če mu odločba ni bila vročena.

6. Sodišče je s sklepom III U 108/2023-16 z dne 4. 8. 2023 tožnikovo tožbo zavrglo, saj je presodilo, da je ta prepozna. Tožnik je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki ji je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 232/2023 z dne 26. 9. 2023 ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v nov postopek. Pojasnilo je, da je upravni organ tisti, na katerem je dokazno breme o tem, da je bil postopek vročanja izpeljan zakonito in ne na stranki upravnega spora. Še posebej velja, da tožnik ni dolžan dokazati negativnih dejstev, in bi to glede na njegov položaj, ko je v postopku vročanja zgolj naslovnik oziroma prejemnik pisanja, zanj predstavljajo nesorazmerno breme pri uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva. Vrhovno sodišče zato sodi, da zadošča, da pritožnik s svojimi navedbami in predloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito. Takšen dvom je tožnik v konkretnem primeru vzbudil s prepričljivim in dokazno podprtim utemeljevanjem, ki vzbudi resen dvom v to, da mu je bila izpodbijana odločba tožene stranke 17. 7. 2023 tudi dejansko vročena. Ker sodišče kljub temu ni izvedlo nobenih dokazov, razen vpogleda sporne vročilnice, ki bi potrjevali pravilnost in zakonitost postopka vročanja, ni mogoče z gotovostjo šteti, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke tožniku pravilno vročena 17. 7. 2023. Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek z napotilom, naj v ponovljenem postopku, po tem, ko bo tožniku dana možnost, da se izjavi o navedbah tožene stranke, ki jih je podala v odgovoru na pritožbo, izvede dokaze in ponovno preveri pravilnost in datum vročitve ter posledično pravočasnost tožbe.

7. Skladno z napotili Vrhovnega sodišča je sodišče tožniku po njegovem pooblaščencu dalo možnost, da se izjavi o navedbah tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navajala, da sta bili izpodbijana odločba in odločba o vrnitvi tožniku vročeni v službenem vozilu policije, in to v roke po podpisu vročilnic. Vročitev odločb je po navedbah tožene stranke opravil policist B. B. iz PP Šentjernej, pri tem pa je bil navzoč tudi policist Policijske postaje za izravnalne ukrepe Novo mesto (v nadaljevanju PPIU Novo mesto) C. C. Tožnik je bil nato predan policistom Centra za tujce. Od takrat policist B. B. s tožnikom ni imel nobenega stika.

8. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 5. 10. 2023 glede navedb tožene stranke v odgovoru na njegovo pritožbo navajal, da je dne 17. 7. 2023 podal zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Isti dan mu je bila izdana odločba o nastanitvi v Centru za tujce in odločba o vrnitvi. Kot je sam povedal, so mu na policijski postaji dali v podpis elektronsko napravo. Ni šlo torej za fizični podpis s svinčnikom na papir. Ni vedel, kaj podpisuje. V roke mu niso vročili nobenih papirjev, prav tako se to ni zgodilo na zadnjem sedežu avtomobila, kot je to navedeno v odgovoru na pritožbo. Tožnik je bil v stiku s svojo pooblaščenko že od trenutka, ko se je nahajal na policijski postaji, prav tako v času, ko je bil v avtomobilu in so ga peljali v Center za tujce. Pooblaščenka ga je takoj vprašala, ali so mu vročili kakšne papirje in ji je povedal, da ne. Prvo noč v Centru je preživel v samici, oziroma ločeno od ostalih, naslednjega dne pa je imel intervju z uradno osebo, ki ga je spraševala o njegovih osebnih informacijah, nato pa so ga namestili na oddelek skupaj z ostalimi. Vsak dan je bil v stiku s pooblaščenko in ta ga je vsak dan posebej spraševala, če je že dobil v roke dokumentacijo, svetovala pa mu je tudi, naj vpraša pristojne osebe, zakaj je še ni prejel in naj mu jo vročijo. Tožnik je nato vprašal zaposlene v Centru za tujce, ki so mu odvrnili, da nima nobenih papirjev. Šele na dan ponedeljka 24. 7. 2023 mu je socialna delavka izročila dokumentacijo, ki jo je fotografiral s telefonom in poslal pooblaščenki, ki je nato poskrbela, da sta bili v roku treh dni zoper odločbo o vračanju in zoper izpodbijano odločbo vloženi pritožbi. Tožnik zavrača trditev, da mu je bila dokumentacija vročena na zadnjem sedežu avtomobila, ki ga je peljal v Center za tujce in predlaga, da se preveri nadzorne kamere, kar bi potrdilo, da mu je dokumentacijo izročila socialna delavka 24. 7. 2023 nekje po 10.00 uri. Tožnik poudarja, da ni imel nobenega interesa, da bi dokumentacijo skrival pred pooblaščenko, saj je kontaktiral z njo že takrat, ko je bil na policijski postaji in jo prosil za pomoč, takoj pa ga je tudi vprašala, ali je dobil vročeni odločbi. Nobenega smisla ne bi bilo, da bi ji prikrival, da je dobil dokumentacijo vročeno že prvi dan, ko mu je bilo omejeno gibanje, saj je prav on prosil za pomoč pri vlaganju pravnih sredstev.

9. Tožena stranka se je na tožnikove navedbe odzvala v vlogi z dne 12. 10. 2023. Pojasnila je, da zaradi časovne oddaljenosti dogodka ni mogoče zagotoviti posnetkov videonadzornega sistema, saj se ti v skladu z določbami 13. člena Navodil o uporabi videonadzornih sistemov pri varovanju in nadziranju policijskih objektov, okolišev teh objektov in prostorov policije, hranijo le 60 dni. V nadaljevanju povzema zabeležke dežurnega policista Centra za tujce, ki so nastale ob nastanitvi tožnika 17. 7. 2023 ter zabeležke prvega informativnega razgovora s tožnikom 18. 7. 2023. Navaja, da tožnik niti ob nastanitvi niti ob razgovoru ni omenil, da naj ne bi prejel odločb. Na posnetkih zaslona, ki jih je predložil tožnik, so fotografije odločb, ki jih v svoji evidenci hrani Center za tujce, kar je razvidno iz prejemne štampiljke v desnem zgornjem kotu. Ne gre torej za tožnikove izvode odločb, pač pa za izvode Centra za tujce, ki jih je tožnik fotografiral 24. 7. 2023. 10. Sodišče je, da bi preverilo okoliščine glede vročitve izpodbijane odločbe in ugotovilo, ali je bila tožba vložena pravočasno, opravilo glavno obravnavo, na kateri je izvedlo dokaze z vpogledom v listine upravnega spisa, in sicer v izpodbijano odločbo PP Šentjernej, št. 2143-2/2023/1 (3J696-31) z dne 17. 7. 2023, v odločbo o vrnitvi PP Šentjernej, št. 11944640 z dne 17. 7. 2023 izdano tožniku ter v vročilnici o vročitvi odločb, navedenih v prejšnjih dveh alinejah; z vpogledom v zaslonsko sliko tožnikove komunikacije z A. A. v dneh 17. 7., 18. 7., 21. 7. in 24. 7. 2023; z zaslišanjem tožnika in z zaslišanjem prič B. B., policista PP Šentjernej, in C. C., policista PPIU Novo mesto. Glede dokaznega predloga tožnika za pregled posnetkov videonadzornih kamer, je tožena stranka pojasnila, da se posnetki za dan 24. 7. 2023 zaradi poteka 60 dni od nastanka posnetkov ne hranijo več, da pa za toženo stranko ni sporno, da je tožnik tega dne fotografiral izvod izpodbijane odločbe, s katero razpolaga Center za tujce in ga poslal A. A. Ta dokazni predlog je zato sodišče, ker ne obstaja več in ker tožena stranka ne oporeka, da je tožnik 24. 7. 2023 fotografiral izvod odločbe, s katero razpolaga Center in ga poslal svoji pooblaščenki, zavrnilo.

11. Iz izpodbijane odločbe in odločbe o vrnitvi izhaja, da je obe odločbi izdala PP Šentjernej, konkretno uradna oseba B. B. V upravnem spisu sta vročilnici za obe odločbi, in sicer je za vsako navedena vsebina in številka odločbe (prvi stolpec), nato navedeno tožnikovo ime (drugi stolpec), v zadnjem razdelku pa je še podpis naslovnika (tožnika), datum 17. 7. 2023 in podpis vročevalca. Podpis vročevalca je zapisan z drugačno barvo pisala kot je zapisan podpis naslovnika in datum vročitve, je pa z otipom in pregledom vročilnice očitno, da gre za podpis neposredno na vročilnico in ne morebiti za podpis preko elektronskega podpisovanja, kar je bilo tožniku tudi predočeno.

12. Iz zaslonskih slik tožnikove komunikacije z A. A., ki so bile predložene sodišču, je razvidno, da je ta med njima potekala v angleškem jeziku. Prvi pogovor je zabeležen dne 17. 7. 2023 ob 16.06 uri, ko je tožnik zapisal, da je v policijskem vozilu in da ga peljejo v Postojno. Naslednjega dne, torej 18. 7. 2023 je tožnik na vprašanje A. A., ali so mu dali kakšne papirje, odgovoril, da ne in da ga bodo deportirali v Maroko. Istega dne je ob 14.41 uri zabeležen avdio klic A. A. ter zapis tožnika, da lahko kliče. Njun naslednji kontakt je bil čez tri dni, 21. 7. 2023 ob 14.43 uri, ko je A. A. tožnika spraševala, kako je, tožnik pa je odgovoril, da mu še vedno niso dali nobenih dokumentov. A. A. je nato zapisala, naj vpraša inšpektorja in da je poteklo že dolgo časa. Tožnik je vprašal, kaj naj reče, nakar mu je A. A. odgovorila, da naj vpraša, zakaj mu niso dali nobenih papirjev in kdaj mu jih bodo vročili. Sledi tožnikov zapis, da ima tri dni, čemur sledi odgovor A. A., da bi mu morali dokumente dati v treh dneh in da jih bo morda dobil na dan ponedeljka. Tožnik je nato zapisal, da če mu jih ne bodo dali, da bo vprašal. Dne 24. 7. 2023 je tožnik ob 10.53 uri A. A. poslal delno fotografirano izpodbijano odločbo, na kateri je razvidna sprejemna štampiljka Centra za tujce z navedbo številke zadeve in datumom 18. 7. 2023. 13. Tožnik je v svoji izpovedbi povedal, da je v Azilnem domu želel zamenjati oziroma podaljšati izkaznico prosilca za mednarodno zaščito, vendar pa so mu rekli, da to ni mogoče in da mora poklicati policijo. Policisti so mu povedali, da zamenjava oziroma podaljšanje izkaznice ni mogoča, saj je azilni postopek končan, nato pa ga odpeljali na Policijsko postajo na Viču. Tam so ga zasliševali pol ure, nato se je podpisal na ekran. Od tu so ga odpeljali v Sektor za mednarodno zaščito pri Ministrstvu za notranje zadeve, kamor so prišli policisti ter ga odpeljali v Center za tujce. To je bilo 17. 7. 2023. S policisti je kontaktiral v angleškem jeziku, zna tudi nekaj slovenskih besed. Pred Centrom za tujce so ga v avtu vprašali, kaj želi početi in je povedal, da želi živeti v Sloveniji, izjavo o tem pa je tudi podpisal in so jo vzeli policisti. Nato so ga sprejeli v Center ter ga namestili v sobo, kjer je bil sam. Naslednjega dne je intervju z njim opravila inšpektorica, on pa je podpisal, da je seznanjen s hišnim redom v Centru za tujce. Kontaktiral je A. A., da bi mu razložila, kaj se dogaja. Rekla mu je, naj se pozanima zakaj je v Postojni, kar je vprašal socialno delavko, ki pa mu je rekla, da nima nobenih dokumentov. Dne 24. 7. 2023 mu je ob približno 11.00 uri socialna delavka dala dokumente, ki so nosili datum 18. 7. 2023 in ve, da so to zabeležile tudi kamere v prostoru.

14. Glede vročilnic, ki sta v upravnem spisu, je tožnik povedal, da sta podpisa na vročilnicah njegova, vendar pa se teh papirjev ne spomni, niti se ne spomni, da bi karkoli takega podpisoval. Dne 17. 7. 2023 se je podpisal dvakrat, in sicer enkrat na ekran na PP Vič in enkrat v Postojni na izjavo, da želi živeti v Sloveniji. Ta izjava je bila zapisana v slovenskem jeziku, pojasnilo pa se mu je, kaj je zapisano in je tako izjavo podpisal. Pripravili so jo policisti v avtu, preden so ga sprejeli v Center za tujce. Tega dne, torej 17. 7. 2023, mu niso vročili nobenih dokumentov. Vročilnic ni podpisoval in si ne zna razložiti, kako je lahko na njih njegov podpis. Vsebine vročilnic, ki so mu bile dane na vpogled pri sodišču, ne razume.

15. V času od 17. do 24. 7. 2023 je spraševal za papirje in čakal, da mu jih bodo dali. Dne 24. 7. 2023 mu je odločbo prinesla socialna delavka, in sicer v kuverti, ob tem pa ni ničesar podpisoval. Kuverto je odprl, poslikal dokumente in jih poslal A. A., prav tako pa je poslikal tudi prostor, kjer so mu bili vročeni, in dve kameri, ki sta v njem. To je naredil zato, da bi imel dokaz, kje so mi bili papirji vročeni in da je prostor nadzorovan s kamerami, saj mu sicer ne bi nobeden verjel, da pred 24. 7. 2023 ni dobil papirjev.

16. Drugače sta dogajanje v zvezi z vročitvijo izpodbijane odločbe (in odločbe o vrnitvi) opisovala policista B. B. in C. C., ki ju je sodišče zaslišalo kot priči. B. B. je povedal, da je pri PP Šentjernej policist kriminalist in da vodi tudi upravne postopke po Zakonu o tujcih, saj ima opravljen izpit s področja ZUP. Njegova nadrejena mu je naročila, da mora na Viču prevzeti tujca ter ga prepeljati v Center za tujce v Postojno. Pred odhodom je že razpolagal z nekaj podatki Azilnega doma o tožniku, prav tako tudi z odločbo in sklepom, ki so se nanašali na njega v zvezi s tem. Pojasnil je, da pri sestavi odločb o odstranitvi tujcev z določenim rokom ali brez roka, ter odločb o omejitvi gibanja in nastanitvi v center za tujce uporabljajo aplikacijo Beležka, v kateri so že prednastavljeni vzorci teh odločb, v katere se vnašajo zahtevani podatki, in nato preko te aplikacije odločbe natisnejo. Aplikacija tudi prevede izrek odločbe v jezike, ki so zahtevani po ZTuj-2, in to tako, da se označi jezik, v katerem naj bo prevod. Prevod ni ločen dokument, pač pa je nadaljevanje oziroma del odločbe. V predmetni zadevi je bil izrek preveden v angleščino.

17. Na Vič je bil napoten z navodilom, da morajo tožnika prevzeti do 14.30 ure, saj kasneje služba, pri kateri so prevzeli tožnika, ne dela več. Z njim je bil policist C. C., ki je vozil službeno vozilo. S seboj je vzel prenosni računalnik in že med potjo vnesel tiste podatke o tožniku, s katerimi je do takrat razpolagal. Ko sta s kolegom prevzela tožnika, sta ga odpeljala v Center za tujce. Ob prihodu je šel v notranjost Centra in zaprosil, če bi se lahko pri njih prijavil v sistem in dokončal odločbo o vrnitvi ter odločbo o omejitvi gibanja, kar mu je bilo dovoljeno. Zaprosil je tudi, če bi tožnik lahko med tem počakal v prostorih sprejemnice, vendar pa so to prošnjo zavrnili s pojasnilom, da tožnik ne sme prestopiti praga Centra, dokler mu ni vročena odločba o omejitvi gibanja. Tožnik je zato med tem, ko je v Centru za tujce dokončeval obe odločbi, čakal v vozilu z drugim policistom. Ko je odločbi dokončal, ju je natisnil v treh izvodih, na katerih je bil prednatisnjen tudi žig. Pripravil je vročilnici, ki sta bili prav tako prednatisnjeni. V odločbo o vrnitvi je povzel še tožnikovo izjavo, da želi ostati v Sloveniji. To izjavo je od tožnika dobil v vozilu, tožnik pa je večkrat ponavljal, da želi ostati v Sloveniji in tako izjavo tudi podpisal. Z obema odločbama, ki ju je dokončal in natisnil v Centru za tujce, je nato šel do vozila, kjer je bil tožnik in drugi policist. S tožnikom sta z drugim policistom komunicirala v angleškem jeziku, ki ga tožnik zelo dobro obvlada, pozna pa tudi nekaj slovenščine. V angleškem jeziku mu je pojasnil vsebino obeh odločb in tudi zapis njegove izjave, da želi ostati v Sloveniji. Tožniku je pojasnil, da se na vročilnico podpiše in da s tem potrdi prejem odločb. Tožnik je nato obe vročilnici podpisal, nakar sta mu bili izročeni obe odločbi. Vročilnici je tožnik podpisal pred njim. Vročilnici je sicer sestavil v notranjosti Centra za tujce in se nanju kot vročevalec odločb tam tudi podpisal. Podpisal se je s svojim pisalom, ko pa je šel z odločbama in vročilnicama do tožnika, je to pisalo pustil v Centru in je zato tožniku kolega dal svoje pisalo, s katerim se je podpisal na vročilnici, kar je tudi razlog, da sta barvi podpisov na vročilnici različni. Postopek je trajal mogoče kakšnih 40 minut. 18. V vozilu je tožnik počakal še toliko časa, da je odšel do vodje izmene v Centru za tujce, kjer je prav tako izročil izvoda obeh odločb. Tožniku je bilo nato dovoljeno, da vstopi v Center za tujce in je bil s tem njihov postopek zaključen. V spominu ima, da je tožnik obe odločbi zvil v tulec in ju držal v roki, tako vstopil v prostore Centra in šel s policistom tega centra v sprejemnico, nakar sta s kolegom odšla. Če bi tožnik morebiti odločbi pustil v avtu, bi bili tam najdeni. Od takrat, ko je tožniku vročil obe odločbi, pa do dne, za katerega tožnik trdi, da sta mu bili vročeni, ni bil več v Centru za tujce in torej ni mogoče, da bi mu jih vročil naknadno.

19. O predmetni zadevi je takrat, ko je bilo treba podati odgovor na tožbo, na zahtevo pravne službe Ministrstva za notranje zadeve poslal svoje pojasnilo, ki mu je moral dodati še vse do takrat zbrane dokumente v zvezi s tožnikom. Ustno je o zadevi govoril z načelnico in pomočnico načelnice. Glede vodenja postopka, konkretno odločbe o vrnitvi, je komuniciral še z inšpektorjem pri Službi uniformirane policije PU Novo mesto, in sicer je šlo za vprašanje odločanja o tožnikovi pritožbi, ki jo je vložil zoper odločbo o vrnitvi in jo je bilo treba kot prepozno zavreči. Z Državnim odvetništvom glede sporne zadeve ni bil v kontaktih, prav tako o tem ni komuniciral z nikomer preko službene elektronske pošte.

20. O vodenju spisa zadeve je priča B. B. povedal, da se vse, kar prejmejo v zvezi s posamezno zadevo, vloži v spis zadeve, če pa je treba kaj odgovarjati, pa se mu to da v seznanitev. Spisi zadev se nahajajo v arhivu tekočih zadev. Če pride določena vloga, administratorka vzame spis iz arhiva, nakar ga skupaj z vlogo dobi v reševanje. Ko vlogo reši, se spis vrne nazaj v arhiv. Vidi torej le tiste vloge, ki jih mora rešiti, ostalih vlog v isti zadevi, za katere ne sestavlja odgovorov, ali odgovori niso potrebni, pa ne in se dajo tistemu, ki jih rešuje ali pa le vložijo v spis. V konkretni zadevi je pravni službi na njeno zahtevo podal pojasnila v zvezi s pripravo odgovora na tožbo. Ko je bila vložena pritožba zoper sklep sodišča, je dobil od pravne službe poziv, naj se izjasni, ali želi na to kaj odgovoriti. Ve, da je nekaj odgovoril v smislu, da se lahko zaslišita oba policista in tudi, da v spornem času ni bil v Centru za tujce. Nato je prejel vabilo na zaslišanje, od pravne službe pa še poziv, naj se izjasni, ali je lahko zaslišan. Sklepa Vrhovnega sodišča v predmetni zadevi ni videl, prav tako ne sklepa, ki ga je pred tem izdalo sodišče. 21. Po tem, ko je tožnik po zaslišanju priče B. B. izjavil, da se z njim ta ni pogovarjal ali mu karkoli pojasnil, pač pa da mu je samo zvezal roke in ga še z enim policistom odpeljal v Postojno, je priča B. B. izjavil, da vztraja pri svoji izpovedi in da bi bilo iz kamer mogoče videti, koliko časa je bil v notranjosti Centra za tujce zaradi priprave odločb, prav tako tudi, kaj je imel tožnik v rokah, ki je vstopil v ta center.

22. Enako kot priča B. B. je dogajanje opisoval tudi C. C., policist PPIU Novo mesto, ki ga je sodišče zaslišalo kot pričo. Povedal je, da je bil dodeljen v kadrovsko pomoč na PP Šentjernej, in sicer policistu B. B. pri prevozu tujca iz Azilnega doma v Center za tujce. Vozil je službeno vozilo, B. B. pa je med potjo na službenem prenosnem računalniku pisal odločbo. Ko sta prevzela tožnika, so se odpeljali do Centra za tujce. B. B. je v Centru vprašal, če bi lahko vstopili, vendar pa jim tega niso dovolili, ker tožnik še ni imel odločbe. B. B. je v Centru pisal odločbi mogoče kakšnih 40 minut, sam pa je med tem s tožnikom čakal v avtu pred centrom. Med čakanjem ga je tožnik predvsem spraševal, zakaj ga je bilo treba pripeljati v Center in ponavljal, da želi ostati v Sloveniji. Kaj posebnega mu ni mogel pojasniti, le toliko, da je pač takšen postopek in da očitno ne izpolnjuje več pogojev za azilanta. B. B. je v avtu sprejel tudi tožnikovo izjavo, ki jo je tožnik podpisal, nato pa se vrnil v notranjost Centra, kjer je odločbi s to izjavo dopolnil. B. B. se je zatem vrnil z odločbama, zdi se mu, da s tremi izvodi za vsako odločbo. Tožniku je bilo pojasnjeno, kaj je zapisano v odločbah, bili pa sta tudi v angleškem jeziku. Vsebino odločb je tožniku pojasnjeval B. B., sam je ob tem nekaj pomagal z angleškim jezikom. Komunikacija s tožnikom je potekala v angleščini, presenetilo pa ga je, da je tožnik znal tudi nekaj slovenskega jezika. Tožnik je vročilnici podpisal, za podpis pa mu je posodil svoj kemični svinčnik. Pojasnjena mu je bila vsebina vročilnic, pokazano kje mora podpisati in pojasnjeno, da s tem potrjuje prejem odločb. Ko je tožnik vročilnici podpisal, je bil zraven in je to videl, tožnik pa je nato obe odločbi zvil v tulec in ju držal v roki. B. B. je takrat šel nazaj v Center za tujce, kjer je izročil odločbi, nato pa so tu prevzeli še tožnika. Ve, da je imel tožnik s sabo zelo malo stvari, spomni pa se, da je imel ob vstopu v Center odločbi zviti v tulec, ki ga je držal v rokah.

23. Na tožnikovo pripombo, da je s policisti govoril le o tem, da želi ostati v Sloveniji, da je tudi dal tako izjavo in jo je podpisal, da pa mu policisti niso razlagali nič drugega, da mu niso nič vročili in da drugega, razen izjave, ni podpisoval, je priča C. C. zatrdil, da je bilo tožniku vse razloženo, da je povedal, da vse razume in da se strinja. Prav tako je vztrajal pri svoji izpovedi glede vročitve odločbe.

K točki I izreka:

24. Tožba je prepozna.

25. Sodišče lahko tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih določa zakon. Po prejemu tožbe mora zato po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi katerih je treba tožbo zavreči. Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže tudi takrat, ko sodišče ugotovi, da je vložena prepozno (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

26. Izpodbijana odločba, s katero je bilo tožniku kot tujcu omejeno gibanje in odrejena njegova nastanitev v Centru, je bila tožniku izdana na podlagi 76. člena ZTuj-2. Po prvem odstavku 78. člena tega zakona ima tujec zoper tako odločbo, ki jo izda policija, pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe.

27. Po določbi 85. člena ZTuj-2 se v postopkih po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če z ZTuj-2 ni drugače določeno. To pomeni, da se odločbe, ki so izdane po tem zakonu (tudi odločbe o omejitvi gibanja in nastanitvi v centru za tujce), vročajo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po določbi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, osebno vročiti tistemu, kateremu so namenjeni. O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek 87. člena ZUP). Od pravilno opravljene vročitve pričnejo teči roki za vložitev pravnega sredstva zoper sprejeto odločitev.

28. V predmetni zadevi je moralo sodišče preveriti pravilnost in datum vročitve izpodbijane odločbe tožniku ter posledično pravočasnost tožbe. Med strankama ni sporno, da je tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbo oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko 27. 7. 2023, kar se na podlagi drugega odstavka 29. člena ZUS-1 šteje kot datum vložitve tožbe. Sporno pa je, kdaj je bila tožniku izpodbijana odločba vročena. Tožnik trdi, da je izpodbijano odločbo prejel dne 24. 7. 2023 (in je zato tožba pravočasna), medtem ko tožena stranka navaja, da mu je bila vročena 17. 7. 2023 (in je bila zato tožba vložena prepozno).

29. Med listinami upravnega spisa, ki so bile predložene sodišču, je (tudi) vročilnica PP Šentjernej, ki se nanaša na izpodbijano odločbo. V rubriki "Št. in vsebina pošiljke" je zapisano "odločba Center za tujce št. 2143-2/2023/1" (kar je številka izpodbijane odločbe); v rubriki "Naslovnik, Ime in priimek oziroma naziv, kraj, ulica in številka" je navedeno "Č. Č., ..., Maroko" (to je ime tožnika), v rubriki "Podatki o vročitvi" pa je podpis naslovnika (lastnoročni podpis), datum vročitve (17. 7. 2023) in podpis vročevalca (lastnoročni podpis). Na vročilnici je tudi odtisnjen pečat PP Šentjernej. Podpisa na vročilnicah sta zapisana v različnih barvah (podpis naslovnika in datum prejema sta zapisana s črno barvo, podpis vročevalca pa z modro). Po vizualnem pregledu in otipu vročilnice sodišče ugotavlja, da so oba podpisa (torej podpisa naslovnika in vročevalca) in zapis datuma prejema zapisani neposredno na vročilnico (in torej niti pri vročevalcu niti pri naslovniku in niti pri datumu vročitve ne gre za zapis, ki bi bil natisnjen s pomočjo elektronske naprave za podpisovanje).

30. Tožnik je podpis naslovnika na vročilnici, ki se nanaša na izpodbijano odločbo (enako tudi na vročilnici o vročitvi odločbe o vrnitvi), prepoznal kot svoj podpis. Večkrat pa je (tako kot v izjasnitvi o ugotovitvah sodišča z dne 2. 8. 2023, pritožbi zoper sklep sodišča III U 108/2023-16 in pripravljalni vlogi z dne 5. 10. 2023) na glavni obravnavi poudaril, da izpodbijane odločbe ni prejel dne 17. 7. 2023, pač pa šele 24. 7. 2023. Na glavni obravnavi je povedal, da se je 17. 7. 2023 podpisal dvakrat, in sicer enkrat na elektronsko napravo za podpisovanje pri PP Vič ter enkrat na izjavo, da želi ostati v Sloveniji. Da je tožnik tako izjavo podpisal 17. 7. 2023, sta potrdili tudi obe zaslišani priči, ki sta kot policista tožnika pripeljala v Center.

31. Četudi je tožnik podpis na vročilnici prepoznal kot svoj podpis, je povedal, da se ne spomni, da bi kaj takega podpisoval, da ne ve, kako se je njegov podpis znašel na njej, pa tudi, da vročilnice ne razume. Kot je pojasnil, mu je izpodbijano odločbo 24. 7. 2023 izročila socialna delavka Centra v kuverti in takrat ni podpisoval nobene vročilnice, nakar je kuverto odprl, odločbo fotografiral in to fotografijo takoj poslal A. A., svoji takratni pooblaščenki, s katero je komuniciral že pred tem in ga je večkrat spraševala po dokumentih.

32. Sodišče, kljub tožnikovemu zatrjevanju, da mu je bila izpodbijana odločba vročena 24. 7. 2023, da vročilnice o vročitvi izpodbijane odločbe ni podpisal in da ne ve, kako se je na njej znašel njegov podpis ter kljub zaslonski sliki tožnikove komunikacije z A. A., meni, da vročilnica ter izpoved obeh prič kažejo, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena pravilno, in to dne 17. 7. 2023 v avtomobilu pred Centrom za tujce.

33. Priči B. B. in C. C. sta v svojih pričevanjih enako opisovala dogajanje dne 17. 7. 2023, in sicer o tožnikovem prevozu od Azilnega doma do Centra za tujce, o izdaji izpodbijane odločbe, o njeni vročitvi tožniku in o njegovi nastanitvi v Center. Povedala sta, da je B. B. izpodbijano odločbo in odločbo o vrnitvi na službenem prenosnem računalniku sestavljal že med vožnjo do Azilnega doma ter da ju je dokončal v Centru za tujce, kamor pa tožniku niso dovolili vstopiti vse do izdaje izpodbijane odločbe ter je zato z ... čakal v službenem vozilu policije. Enako sta povedala, da je tožnik v službenem vozilu pred Centrom podal izjavo, da želi živeti v Sloveniji in to izjavo tudi podpisal. Oba sta zatrjevala, da sta po tem, ko je B. B. sestavil izpodbijano odločbo in odločbo o vrnitvi, tožniku v službenem vozilu pojasnila vsebino obeh odločb, in to v angleškem jeziku, ki ga tožnik zelo dobro govori (temu tožnik ni oporekal, v angleškem jeziku pa je potekala tudi njegova komunikacija s pooblaščenko A. A.). Na enak način je bila po izpovedi obeh prič tožniku pojasnjena tudi vsebina in namen vročilnic, torej, da s podpisom vročilnic potrjuje prejem odločb. Priči sta bili enotni tudi v izpovedi, da je tožnik vročilnici podpisal s pisalom, ki mu ga je posodil C. C., medtem ko je vročilnici že pred tem s svojim pisalom v Centru podpisal B. B., ki pa je to pisalo tam pustil. Skladno sta še povedala, da sta tožniku po podpisu vročilnice izpodbijano odločbo in odločbo o vrnitvi vročila, nakar ju je tožnik zvil v tulec, ki ga je držal v roki in s tako zvitima odločbama vstopil v sprejemnico Centra, s čimer je bil postopek, ki sta ga vodila s tožnikom, zaključen.

34. Opisani izpovedi obeh prič sta skladni z vročilnico izpodbijane odločbe (in vročilnico odločbe o vrnitvi). Tožnik je podpis na vročilnicah prepoznal kot svoj podpis, četudi je obenem zatrjeval, da mu ni jasno, kako se je znašel na vročilnicah, saj da se ne spomni, da bi kaj takega podpisoval. Ker pa so podpisa naslovnika in vročevalca ter datum vročitve zapisani neposredno na vročilnico ter ob upoštevanju skladnih izpovedi obeh prič, ki sta opisala postopek, ki je bil v zvezi z izdajo izpodbijane odločbe voden s tožnikom in mu je bila ob tem tudi pojasnjena vsebina izpodbijane odločbe in vročilnice, sodišče zaključuje, da celota teh dokazov potrjuje, da je bila vročitev izpodbijane odločbe tožniku pravilno opravljena dne 17. 7. 2023, in sicer tako, da mu je bila (enako tudi odločba o vrnitvi) vročena osebno v roke, tožnik pa je prejem odločbe potrdil s podpisom vročilnice.

35. V tak zaključek, po presoji sodišča, komunikacija tožnika s A. A., ki jo izkazuje zaslonska slika, ne more vzbuditi dvoma, prav tako ne po mnenju sodišča neprepričljiva tožnikova izpoved na glavni obravnavi, ko je na vročilnici prepoznal svoj podpis, nato pa navedel, da se ne spomni, da bi kdaj kaj takega podpisoval in da ne ve, kako se je podpis znašel na vročilnici. Tožnik v komunikaciji s pooblaščenko A. A. na njeno vprašanje, ali so mu dali kakšne dokumente, ki mu ga je poslala 17. 7. 2023, ni odgovoril takrat, pač pa šele naslednjega dne, torej 18. 7. 2023, do naslednjega stika med njima pa je nato prišlo čez tri dni, to je 21. 7. 2023, in to po tem, ko se je pooblaščenka pozanimala, kako je tožnik in je takrat zapisal, da še nima dokumentov. Tožnik je zatem 24. 7. 2023 A. A. poslal fotografijo odločbe, in sicer tistega izvoda, ki je bil vročen Centru za tujce, kar izkazuje sprejemna štampiljka na odločbi. Sodišče verjame, da je tožniku 24. 7. 2023 izvod odločbe izročila socialna delavka, tako kot je povedal, vendar pa je šlo lahko le za izvod (ali kopijo) odločbe, ki je bila vročena Centru, kar pa ne izključuje, da mu je bila izpodbijana odločba vročena osebno 17. 7. 2023, kar so pokazali ostali zbrani dokazi. Skladni izpovedi obeh prič, ki se ujemata tudi z vročilnico in tožnikova prepoznava lastnega podpisa na njej, namreč po presoji sodišča kažejo, da je bila izpodbijana odločba (in odločba o vrnitvi) tožniku pravilno vročena 17. 7. 2023, in sicer v službenem vozilu policije pred Centrom za tujce, tožnik pa je s tako vročeno odločbo vstopil v prostore Centra. Od vročitve odločbe dalje je bilo nadaljnje razpolaganje z odločbo stvar tožnikove odločitve.

36. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče zaključuje, da je moral tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbo vložiti v roku treh dni po vročitvi dne 17. 7. 2023, to je najkasneje 20. 7. 2023, česar pa ni storil, pač pa je tožbo vložil šele dne 27. 7. 2023, kar pa je sedem dni prepozno. Sodišče je zato tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II izreka:

37. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.