Jedro

Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem. S tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.

Ker tožnikova stvarna pravica zardi vknjižbe ni bila kršena, pogoj za izbrisno tožbo ni izpolnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tretje toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 941,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbene zahtevke, in sicer (pod 1. točko) na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 1005/10, k.o. G. do solastnega deleža ½ (ki predstavlja posebni delež tožnika pri predmetni nepremičnini kot skupnem premoženju med tožnikom in prvo toženko) in vzpostavitev prejšnjega pravilnega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se vpiše vknjižba izbrisa lastninske pravice M. Š. do solastnega deleža ½ in se pri tem deležu nadalje vknjiži lastninska pravica v korist tožnika do solastnega deleža ½; (podrejeno k 1. točki) na ugotovitev, da nepremičnina parc. št. 1005/10, k.o. G. predstavlja skupno premoženje tožnika in prve toženke ter da posebni delež tožnika glede nepremičnine kot skupnega premoženja znaša ½ in da je prva toženka dolžna tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo; (pod 2. točko) na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe bremen (hipotek vknjiženih v korist drugega in tretjega toženca) pri nepremičnini parc. št. 1005/10, k.o. G. in vzpostavitev prejšnjega pravilnega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se izbriše vknjižbe teh dveh hipotek ter zaznambe neposredne izvršljivosti in izvršbe. Odločilo je še, da mora tožnik drugemu in tretjemu tožencu povrniti pravdne stroške.

2. Tožnik v pritožbi zoper gornjo sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo zahtevku oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavo. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Na pritožbo je odgovoril le tretji toženec, ki se zavzema za zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v uvodu pritožbe uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne utemeljuje. Zato velja ob tako posplošenem očitku pojasniti le, da ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Glede lastninske pravice

6. Sodišče prve stopnje je glede primarnega in podrednega zahtevka, s katerima se želi tožnik vpisati v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine s parc. št. 1005/10, ugotovilo naslednje odločilno dejansko stanje, ki pritožbeno niti ni sporno: - tožnik in prva toženka sta z nakupom nepremičnine s parc. št. 1005/10 in izgradnjo hiše na tej nepremičnini ustvarila skupno premoženje, - nepremičnina s parc. št. 1005/10 je bila prodana v izvršilnem postopku (sklep o izročitvi nepremičnine z dne 13. 6. 2014 je postal pravnomočen 11. 12. 2014).

7. Tožnik na stvari, za katero trdi, da spada v skupno premoženje, nima več lastninske pravice. Nepremičnina je bila še pred izdajo izpodbijane sodbe prodana v izvršilnem postopku. Kupec na kupljeni stvari pridobi lastninsko pravico na originaren način s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vpis njegove lastninske pravice v zemljiški knjigi pa je le deklaratorne narave.(1) Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem. S tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.(2)

8. Glede na to, da na prodani nepremičnini tožnik in prva toženka nimata več lastninske pravice, zahtevana ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje tožnika in prve toženke, ni več možna. Iz istega razloga tožnik tudi ne more izpodbiti vknjižbe prve toženke in doseči vpisa svoje lastninske pravice z izbrisno tožbo. Na drugačen zaključek ne morejo napotovati niti pritožbeno zatrjevane nepravilnosti v izvršilnem postopku, v katerem je bila prodana sporna nepremičnina.

Glede bremen

9. Že zato, ker tožnik ni lastnik nepremičnine s parc. št. 1005/10, tožnik z izbrisno tožbo napram drugemu in tretjemu tožencu ne more uspeti, saj pridobitev zastavne pravice na nepremičnini posega le v pravice lastnika, kar pa tožnik ni, saj je bilo že zgoraj pojasnjeno, da nepremičnina zaradi prodaje v izvršilnem postopku ne spada v skupno premoženje tožnika in prve toženke. Ker tožnikova stvarna pravica zaradi vknjižbe hipotek ni bila kršena, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno tudi tožbeni zahtevek napram drugemu in tretjemu tožencu zavrnilo (234. člen Zakona o zemljiški knjigi). Pri tem gre le v pojasnilo dodati, da v primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, Zakon o zemljiški knjigi v 89., 90. in 92. členu določa pravila za izbris vknjižbe hipoteke, izbris zaznambe izvršbe in izbris zaznambe neposredne izvršljivosti po uradni dolžnosti.

10. Ob zgoraj izpostavljenem je odveč razpravljati o tem, ali sta drugi in tretji toženec vedela, da je sporna nepremičnina v skupni lastnini in da je prva toženka razpolagala z njo brez soglasja tožnika.

11. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12. Glede na to, da tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom. Tretjemu tožniku, ki je na pritožbo argumentirano odgovoril, pa mora povrniti stroške tega pritožbenega postopka v višini 941,84 EUR, katerih odmera izhaja iz specificiranega stroškovnika na listovni številki 174 spisa (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, Zakon o odvetniški tarifi). V kolikor tožnik tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13.12.2006).

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 100/2012 z dne 29. 8. 2013. Op. št. (2): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 2/2015 z dne 23. 4. 2015, II Ips 876/2006 z dne 11. 12. 2008, II Ips 353/1998 z dne 17. 6. 1999, II Ips 262/2010 z dne 14. 4. 2011.