Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik priznava, da projekt ni bil zaključen in tudi ne zanika neskladja med poročilom o opravljenem delu ter dejanskim stanjem, ugotovljenim pri kontroli na kraju samem. Že iz tega razloga je upravni organ moral zaključiti, da tožnik svojih obveznosti ni izpolnil glede na izdane odločbe o NIP ter da je namerno vložil prijavo za izplačilo z neresničnimi podatki. Izkazana dobava zadostnega števila dreves za drugačen zaključek tako ne zadošča, saj je bila sprejeta obveznost ''nasad stare sadne sorte'', kar nedvomno vključuje tudi posaditev sadik ustreznih dreves in ne zgolj dobava le-teh.
Tožnik je podal predlog za stransko invervencijo in predlagal, da mu sodišče ugodi in seznani družbo A. d.o.o. s postopkom ter jo pozove, da vstopi v postopek na strani tožnika. Menil je namreč, da bo odločitev vplivala na to družbo kot upravičenca do denarnih sredstev in izvajalca projekta. Sodišče ocenjuje, da predlog ni utemeljen. Tožnik je namreč tisti, ki je vložil zahtevek za izplačilo sredstev, njemu so bila sredstva tudi dana in z izpodbijano odločbo je bilo naloženo tožniku, da jih mora vrniti (ne pa izvajalcu projekta družbi A.).
I. Tožba se zavrne.
II. Predlog za stransko intervencijo se zavrne.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju upravni organ) odločila, da se zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 11. 10. 2012, v odločbi o spremembi z dne 30. 1. 2013 in v odločbi o spremembi z dne 25. 11. 2013, ki ga je vložil tožnik, zavrne (1. točka izreka), nadalje, da mora tožnik vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi zahtevka za izplačilo prve faze projekta X. z dne 31. 12. 2012, v višini 44.307,90 EUR v roku 30 dni od vročitve te odločbe; od poteka roka za vračilo sredstev se začnejo obračunavati zakonite zamudne obresti (2. točka izreka), določila način vračila (3. točka izreka), odločila še, da je tožnik izključen iz ukrepa 411 do 31. 12. 2016 (4. točka izreka) in, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (5. točka izreka). V obrazložitvi je upravni organ navedel, da je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z odločbo tožniku odobrilo I. načrt izvedbenih projektov (v nadaljevanju NIP) za leto 2012 v višini do 800.735,91 EUR. Za sofinanciranje projekta X. iz naslova ukrepa Izvajanje lokalnih razvojnih strategij je bilo tožniku odobrenih 45.625,86 EUR za prvo fazo projekta in 18.112,51 EUR za drugo fazo projekta. Sredstva po načelih pristopa LEADER v obdobju 2007 – 2013 so se tožniku odobrila po postopku in pogojih iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 (v nadaljevanju Uredba PRP). Tožnik je 31. 12. 2012 vložil prvi zahtevek za prvo fazo projekta X. v višini 44.307,90 EUR, ki je bil tožniku v celoti izplačan. Tožnik je 30. 6. 2014 pravočasno vložil zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev za drugo fazo projekta X. v višini 18.112,51 EUR. Ob upoštevanju določb materialnopravnih predpisov (Uredba 65/2011/EU – 1. - 5., 24. - 30. člen in Uredba PRP – 99., 102. člen) mora organ pri pregledu zahtevka za izplačilo ugotoviti, ali je upravičenec zaključil projekt pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev (pri čemer sodijo v projekt aktivnosti oziroma glavne projektne dejavnosti predvidene v NIP za leto 2012) ter zavrne zahtevek, če so bila ta pravila kršena. Po administrativni kontroli vsebinske ustreznosti zahtevka, izvedene za izplačilo za ta projekt, in po kontroli na kraju samem je bilo ugotovljeno neskladje med I. NIP tožnika za leto 2012 in dejanskim stanjem v naravi in sicer: - v NIP je bila kot ciljna vrednost ob zaključku projekta predvidena ureditev trajnega nasada z zasajenimi 500 drevesnimi sortami, iz zapisnika o kontroli na kraju samem z dne 27. 3. 2015 izhaja, da je zasajenih le 380 sadik dreves, kljub temu, da je v poročilu o opravljenem delu navedenih 530 sadnih sadik; - na kraju samem je bilo tudi ugotovljeno, da je v ograjenem nasadu postavljenih 231 kolov od predvidenih 500; - nadalje, da je od izkazanih 575 kosov betonskih stebričkov postavljenih le 260 komadov; - manjkalo je tudi orodje, ki naj bi bilo kupljeno in plačano, namesto samohodne kosilnice pa je tožnik kupil hrbtno kosilnico; - ugotovljeno je še bilo, da pri ureditvi črpališča ni šlo za prvotno ureditev črpališča na lokaciji …, temveč je postavljeno provizorično črpališče z dvema cisternama za potrebe namakanja po principu dovoz vode iz jezera in prečrpavanje na višjo točko. Tožnik je na poziv organa glede ugotovitev odgovoril, da zasaditev 530 dreves v letu 2014 oziroma do konca trajanja projekta ni bila mogoča zaradi vremenskih razmer v 2014 (stalne padavine in razmočenost tal), oporni koli so se uporabili pri vzgoji sadik na lokaciji drevesnice v …, pri presaditvi na lokacijo … se je preneslo le del kolov, del jih je ostalo na lokaciji drevesnice v …, del pa je bilo neuporabnih za nadaljnjo uporabo, prvotna predvidena površina za vzpostavitev nasada se je zmanjšala zaradi oteženih razmer na terenu, del kupljenih stebričkov ni bilo postavljenih in so služili kot rezerva, kar se je izkazalo za koristno pri odstranjevanju posledic žledoloma, ko je bilo potrebno zamenjati del ograje in polomljenih stebričkov, preostali stebri naj bi se nahajali na lokaciji … in se naj bi uporabili pri širitvi nasada, zaradi pogostega vandalizma in kraje se del orodja nahaja v …, zaradi lažjega košenja trave pa je tožnik kupil nahrbtno kosilnico, na računu pa je dobavitelj pomotoma navedel prvotno predvideno kosilnico. Organ je še navedel, da kljub temu, da se je popis del in nakup opreme, ki naj bi bil podlaga za stroškovnik projekta v NIP, spreminjal, tožnik pred vložitvijo zahtevka ni sporočil sprememb projekta, kot to določa sedmi odstavek 98. člena Uredbe. Ugotovil je še, da je tožnik v zahtevku navajal neresnične podatke, torej je namerno vložil zahtevek z neresničnimi podatki in se zato v skladu z drugim odstavkom 30. člena Uredbe 65/2011/EU izključi iz podpore EKSRP in se od njega zahteva povračilo že plačanih zneskov. Poleg tega se izključi iz prejema podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto. Izključitev traja do 31. 12. 2016. Tožnik pred oddajo zahtevka oziroma v desetih delovnih dneh od dneva, ko je bil to zmožen storiti, tudi ni obvestil organa o izrednih okoliščinah in posredoval dokaze, ki naj bi vplivale na izpolnitev obveznosti iz odločbe. Organ je še dodal, da se v primeru več zahtevkov za izplačilo sredstev znotraj enega projekta v okviru drugega oziroma zadnjega zahtevka preverjajo stroški celotne naložbe in ugotavlja upravičenost do sofinanciranja celotnega projekta. Ker torej zahtevek ne izpolnjuje pogojev iz (c) točke tretjega odstavka 24. člena Uredbe 65/2011/EU ter iz drugega odstavka 102. člena Uredbe PRP, je s tem podan razlog za njegovo zavrnitev po 56. členu Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1).
2. Tožnik je v tožbi uvodoma povzel obrazložitev izpodbijane odločbe, navedel, da je organ pomanjkljivo povzel njegov odgovor z dne 21. 4. 2015 na poziv k obrazložitvi dejanskega stanja, v katerem je glede števila posajenih sadik dreves oziroma le delni izvršitvi te obveznosti zaradi neustreznih vremenskih razmer še navedel, da bodo preostala drevesa posajena v letu 2015 (spomladi, ko bodo vremenske razmere dopuščale) in kar je nosilec projekta tudi storil. Sedaj je na lokaciji X. posajenih 530 dreves, vloge za spremembo pa ni podal zaradi omejitve na 3 vloge za spremembo NIP in že dosežene kvote. V zvezi s številom hrastovih kolov je še navedel, da je nosilec projekta dal narediti dodatne kole tako, da se sedaj na lokaciji X. nahaja 500 kosov hrastovih kolov. V zvezi s številom betonskih stebričkov je še dodal, da se je predvidena površina za vzpostavitev nasada zmanjšala skladno z odločbo o odobritvi sprememb NIP zaradi oteženih razmer na terenu, nosilec projekta pa je ob kontroli pozabil navesti razloge za izostanek stebričkov na lokaciji. V zapisniku kontrole pa je navedeno pojasnilo o daljši odsotnosti vodje projekta zaradi bolezni in posledično pozabljivosti za določene detajle. V zvezi z lokacijo kupljenega orodja je tožnik še dodal, da je bilo na kontroli pojasnjeno, kje se orodje nahaja in zakaj (nahaja se v … zaradi vandalizma in pogostih kraj), po potrebi pa se prinese na lokacijo, vse kupljeno orodje pa je v lasti nosilca projekta in je ustrezno označeno. V zvezi z nakupom nahrbtne kosilnice je tožnik še pojasnil, da vloge za spremembo niso podali, ker je kupljena oprema v enaki višini in za enak namen, na računu pa je dobavitelj navedel pomotoma prvotno predvideno kosilnico, v okviru stroškov, predvidenih v potrjenem NIP, pa so ustrezno orodje tudi kupili, napaka je le v navedbi dobavitelja. V zvezi s črpališčem je tožnik navedel, da je ob izvedbi kontrole na kraju samem prišlo do nerazumevanja, za katero črpališče je šlo v zvezi z montažo črpalke, zato je v zapisniku navedena le ureditev enega, ker je bil račun za eno črpališče. Dejansko pa so uredili dve črpališči, katera si je kontrolor tudi ogledal. Eno črpališče je na lokaciji Genske banke z dvema cisternama, drugo pa se nahaja na lokaciji nosilca projekta v …, ki je tudi pripravljeno za uporabo. V zvezi s popisom del in nakupom opreme je tožnik navedel, da se ni bistveno spreminjal od načrtovanega.
3. Tožnik je v tožbi še navedel, da je z družbo A. d.o.o. sklenil pogodbo o sofinanciranju izvajanja lokalne razvojne strategije po načelih pristopa Leader v NIP 2012 po tem projektu. Ker gre za stare sadne sorte, jih je A. vzgajal v svoji drevesnici, ustrezno vzgojene sadike pa se je potem sadilo na omenjeni lokaciji X.. Kljub predlogom in opozorilom se kontrolor ni odločil, da bi še na sedežu družbe A. preveril točnost navedb tožnika, pri čemer je bilo pričakovano, da bo tam opravil tudi razgovor z direktorjem te družbe kot nosilcem projekta, pač pa je opravil razgovor le z g. B.B., ki je pojasnil kontrolorju, da je bil v vmesnem času hudo bolan in dejansko dve leti nesposoben sodelovati in razmišljati. Od družbe A. pa je tožnik prejel tudi kopije dobavnic o dobavi sadik za gensko banko, iz katerih izhaja, da so dne 11. 3. 2014 dobavili 400 kosov sadik, dne 20. 3. 2014 pa 160 kosov sadik. Opozoril je še, da se je kontrola izvajala v zimskem času in to kar 9 mesecev po podaji zahtevka. O zimskih razmerah in vandalizmu je bilo kontrolorju pojasnjeno in obrazloženo ob ogledu, kolikor je tožniku znano, pa je A. upravnemu organu neposredno poslal tudi fotografije poškodovane ograje. Ob vložitvi zahtevka za drugo fazo je bilo posajenih 530 sadik dreves, glede na zimske razmere pa je jasno, da pokradenih in uničenih med zimo ni moč nadomestiti do marca. Razlog, zakaj je bilo posajenih manjše število dreves, pa nikakor ni, ker bi s tem kdo želel zaslužiti, pač pa v opravljeni kontroli v zimskih razmerah, v katerih se je uničil del dreves, ter tudi v vandalizmu. Vse pomanjkljivosti pa so bile odpravljene takoj, ko je bilo to možno, o tem pa je bil organ tudi obveščen. Obravnavano sofinanciranje pa ne bo družbi A. pokrilo niti polovice potrebnih finančnih sredstev, saj skupna vrednost projekta znaša 159.920,00 EUR, zaradi česar je še toliko bolj nerazumljiv očitek, da naj ne bi bilo posajenih 150 dreves v tržni vrednosti 112,50 EUR, kar naj bi bil razlog za izdajo odločbe. A. zaradi lastne ''proizvodnje'' sadik tega stroška niti ne uveljavlja. Odločitev je zato še bolj nesorazmerna in nerazumljiva. Organ je tako kršil postopkovne določbe, zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja pa tudi napačno uporabil materialno pravo. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. Tožnik je tudi sodišču predlagal, da naj sodišče pozove družbo A., da v postopek vstopi na strani tožnika. Odločitev bo vsekakor vplivala na to družbo kot upravičenca do denarnih sredstev in izvajalca projekta, zato tožnik meni, da je njegov predlog utemeljen.
4. Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma povzela vsebino izpodbijane odločbe, ponovno poudarila, da je bila opravljena kontrola na kraju samem ob prisotnosti projektnega vodje B.B., ki ugotovitvam ni nasprotoval. Organ je osebam, ki so bile prisotne na kraju samem, tudi dal možnost, da se o ugotovitvah kontrole izjavijo neposredno po izvedbi kontrole. Tožniku pa je bila tudi dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah toženke s pozivom k obrazložitvi stvarnega stanja. Navedbe tožnika o sedaj izvedenih aktivnosti ne morejo po prepričanju toženke vplivati na odločitev o upravičenosti do izplačila, ker se nanašajo na dejansko stanje po vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev. Toženka je tudi predlagala, da se kot nepotreben zavrne predlog tožnika za zaslišanje prič, ki so sodelovale pri saditvi dreves, ker je organ po izvedbi kontrole prejel dopis B.B. z dne 24. 3. 2015, v katerem se ta sklicuje na neugodne vremenske razmere v času izvajanja projekta in navaja, da so s saditvijo dreves pričeli 22. 3. 2015, kar torej potrjuje, da projekt ni bil zaključen pred vložitvijo zahtevka. Pri odločitvi o vračilu pa se glede na Uredbo 65/2011/EU ne upošteva morebitna nesorazmernost glede na znesek sredstev, ki jih je treba vrniti in majhno vrednost neopravljenih aktivnosti. Toženka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.
5. Tožba ni utemeljena.
6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o zavrnitvi zahtevka za izplačilo sredstev, o naložitvi vračila tožniku prejetih sredstev za sofinanciranje projekta X. iz naslova ukrepa Izvajanje lokalnih razvojnih strategij v višini 44.307,90 EUR in o izključitvi iz ukrepa 411 do 31. 12. 2016. Organ je sprejel za tožnika sporno odločitev po tem, ko je v postopku administrative kontrole vsebinske ustreznosti zahtevka in po kontroli na kraju samem ugotovil neskladje med I. NIP in dejanskim stanjem v naravi ter namerno navajanje neresničnih podatkov v zahtevku, kar ob upoštevanju 30. člena Uredbe 65/2011/EU ter drugega odstavka 102. člena Uredbe PRP pomeni, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva in se ga izključi iz podpore za to leto in še za naslednje koledarsko leto.
7. Tožnik ugovarja sprejeti odločitvi iz več razlogov: - ker je nezadostno število sadik dreves ob ogledu na kraju samem posledica vremenskih razmer, sadike dreves pa so bile posajene spomladi 2015, kar je bilo kontrolorju tudi pojasnjeno; - da je nosilec projekta sedaj dal narediti dodatno število hrastovih kolov, kar pomeni, da njihovo število sedaj zadostuje glede na NIP; - da število betonskih stebričkov tudi ni bilo zadostno, vendar zaradi zmanjšanja površine za nasade, bili pa so rezerva ter so se nahajali na lokaciji nosilca projekta, kar je na kontroli prisotni vodja projekta pozabil omeniti zaradi svoje pretekle bolezni; - da se orodje ni nahajalo na lokaciji projekta zaradi vandalizma in več kraj, kar je bilo tudi pojasnjeno na ogledu; - da je bila kupljena drugačna kosilnica, kot navedeno, vendar za isti namen in isto ceno; - da je glede števil črpališč ter njihove urejenosti prišlo do nerazumevanja na kontroli; in - da niso podali vloge za spremembo glede popisa del in nakupa opreme zaradi že dosežene kvote dopustnih sprememb zahtevka (slednje pa je tudi razlog za nejavljanje sprememb glede števila sadik).
8. V 102. členu Uredbe PRP je določeno, da se sredstva upravičencu izplačajo na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo sredstev; zahtevek za izplačilo sredstev LAS pripravi na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani MKGP (prvi odstavek). Pred vložitvijo posameznega zahtevka mora biti projekt, na katerega se zahtevek za izplačilo sredstev oziroma njegova faza nanaša, zaključen in vsi računi plačani (drugi odstavek). Po 107. členu Uredbe PRP pa se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu z Uredbo 65/2011/EU in ZKme-1 (prvi odstavek).
9. V Uredbi 65/2011/EU so v Poglavju II, Kontrole, znižanja in izključitve, Oddelek I, Kontrola, Pododdelek I, Splošne določbe, v 24. členu določena pravila pri opravljanju administrativnih pregledov in sicer se opravijo administrativni pregledi vseh zahtevkov za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih izjav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba (del prvega odstavka), administrativni pregledi zahtevkov za plačilo pa vključujejo zlasti, in če je to ustrezno glede na obravnavani zahtevek, preverjanje: (c) zaključene dejavnosti v primerjavi z dejavnostjo, za katero je bil predložen in odobren zahtevek za podporo. Po 30. členu Uredbe 65/2011/EU pa se, če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo, zadevna dejavnost izključi iz podpore EKSRP in zahteva povračilo že plačanih zneskov za navedeno dejavnost. Poleg tega se upravičenec izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto (drugi odstavek).
10. Po četrtem odstavku 56. člena ZKme-1 pa zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne.
11. Sodišče sodi, da je bila odločitev organa pravilna. Že sam tožnik priznava, da projekt ni bil zaključen in tudi ne zanika neskladja med poročilom o opravljenem delu ter dejanskim stanjem, ugotovljenim pri kontroli na kraju samem. Že iz tega razloga je upravni organ, sledeč citiranim materialnopravnim določbam v 8., 9. in 10. točki obrazložitve te sodbe, moral zaključiti, da tožnik svojih obveznosti ni izpolnil glede na izdane odločbe o NIP ter da je namerno vložil prijavo za izplačilo z neresničnimi podatki. Izkazana dobava zadostnega števila dreves (glede na dobavnici z dne 11. 3. 2014 in 20. 3. 2014) za drugačen zaključek tako ne zadošča, saj je bila sprejeta obveznost ''nasad stare sadne sorte'', kar nedvomno vključuje tudi posaditev sadik ustreznih dreves in ne zgolj dobava le-teh.
12. Iz podatkov spisa tudi ni razvidno, da bi tožnik pravočasno in na pravilen način uveljavljal neugodne vremenske razmere (npr. v zvezi s nezadostnim številom posajenih sadik dreves) kot višjo silo ali izredne okoliščine, ki so nastopile po izdaji odločb o NIP, v skladu s 47. členom Uredbe Komisije št. 1974/2006. Po tej določbi lahko države članice priznavajo, še zlasti, tam navedene kategorije višje sile ali izrednih okoliščin, v katerih ne bodo zahtevale delnega ali celotnega povračila pomoči, ki jo je upravičenec prejel, vendar mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba o primerih višje sile ali izrednih okoliščin pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec ali njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. Ker tega tožnik ni storil, ni možno upoštevati tovrstnih razlogov za neizpolnitev sprejetih obveznosti. Zato pa organ tudi ni kršil pravil postopka s tem, ko ni v okviru kontrole zaslišal tudi še direktorja družbe A. d.o.o. v zvezi s temi razlogi, ker njegovo zaslišanje v ničemer ne bi moglo spremeniti dejstva, da obveznosti tožnika ob izvedbi kontrole in pred izplačilom sredstev niso bile izpolnjene, ob tem pa je še dodati, da se kontrola na kraju samem izvaja na lokaciji projekta (25. člen Uredbe 65/2011/EU).
13. Po sedmem odstavku 98. člena Uredbe PRP lahko LAS v skladu s 54. členom ZKme-1 po izdaji odločbe o potrditvi NIP in pred potekom rokov za vložitev zahtevkov vloži največ tri obrazložene zahtevke za spremembo časovnih, vsebinskih in finančnih obveznosti, opredeljenih v odločbi o potrditvi NIP. Tožnik zato tudi ne more uspeti z navedbo, da zaradi že izpolnjene kvote dopustnih sprememb obveznosti po zahtevku ni vložil še nadaljnjih zahtevkov za spremembe, kljub po tem izkazani potrebi (sprememba števila sadik dreves, sprememba popisa del in nakupa opreme), ker četudi bi vložil še dodatne zahtevke za spremembo, bi ti bili (oziroma bi morali biti) zavrnjeni, kar pa tudi ne more biti razlog za spregled opisanih sprememb.
14. Iz citiranih določb Uredbe PRP in Uredbe 65/2011/EU pa tudi ne izhaja, da bi na določitev sankcije v primeru neupoštevanja oziroma kršitve obveznosti vplivala morebitna finančna vrednost projekta oziroma dela projekta, za katerega bi bile ugotovljene nepravilnosti, v sorazmerju do prejetih sredstev, iz česar sledi, da tožnikov ugovor o nesorazmerni in nerazumljivi sankciji tudi ne vzdrži sodne presoje.
15. Glede na povedano tudi ni podana zatrjevana kršitev določb postopka. Organ je namreč pred izdajo odločbe in po opravi kontrole ponovno pozval tožnika k obrazložitvi stvarnega stanja, kar je tožnik tudi storil z odgovorom z dne 21. 4. 2015, v odločbi pa je organ tudi navedel vse razloge, ki so bili pomembni za odločitev, vključno z navedbo razlogov, ki jih je podal tožnik v svojem odgovoru. Obrazložitev odločbe zato zadosti standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP.
16. Sodišče tako ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.
17. Ker je sodišče moglo odločiti o tožbi na podlagi podatkov spisa, ni sledilo tožnikovim predlogom za izvedbo predlaganih dokazov (59. člen ZUS-1).
18. Tožnik je podal tudi predlog za stransko invervencijo in predlagal, da mu sodišče ugodi in seznani družbo A. d.o.o. s postopkom ter jo pozove, da vstopi v postopek na strani tožnika. Menil je namreč, da bo odločitev vplivala na to družbo kot upravičenca do denarnih sredstev in izvajalca projekta.
19. Po 199. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1, se lahko, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Iz citirane določbe torej sledi, da mora biti za vstop v postopek po tej določbi izkazan pravni interes. Sodišče ocenjuje, da predlog ni utemeljen. Tožnik je namreč tisti, ki je vložil zahtevek za izplačilo sredstev, njemu so bila sredstva tudi dana in z izpodbijano odločbo je bilo naloženo tožniku, da jih mora vrniti, ne pa izvajalcu projekta družbi A. d.o.o.. Njuna medsebojna razmerja pa ne morejo in tudi niso predmet tega upravnega spora. Tako tudi sodišče že v sklepu v zvezi z začasno odredbo, I U 951/2015 z dne 7. 7. 2015, ki ga je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS s sklepom, I Up 168/2015 z dne 20. 8. 2015. 20. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.