Jedro

Glede na tožnikov status in značaj dela policista, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, je tožena stranka glede na vse okoliščine tožnikove kršitve utemeljeno ugotovila, da tožnikovega delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 16. 5. 2007 in 29. 8. 2007 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje neprekinjenega delovnega razmerja in plačilo razlike oziroma nadomestila plače na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi ter zahtevek za vrnitev tožnika na delo. Ugotovilo je, da sicer tožniku očitana kršitev delovnih obveznosti, da naj bi v nočnem času dne 5. 5. 2007 neupravičeno odklonil delo, ni dokazana, utemeljeno pa je tožena stranka tožniku očitala samovoljno uporabo službenega vozila med četrto in sedmo uro istega dne in ima tako ravnanje vse znake kaznivega dejanja neupravičene uporabe, tako da so bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sporna izredna odpoved nesorazmerna z očitano kršitvijo neupravičene uporabe službenega vozila, posebej še, ker niti ni bilo ugotovljeno, koliko časa je tožnik vozilo sploh uporabljal oziroma ga je imel zgolj parkiranega in niti ni bilo ugotovljeno, da bi toženi stranki nastala kakršnakoli škoda. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tožniku ni dokazano in mu ni znano, da bi zoper njega sploh bila podana kazenska ovadba. Pri oceni, da nadaljevanje tožnikovega delovnega razmerja ni mogoče, sodišče ni upoštevalo olajševalnih okoliščin, njegove desetletne zaposlitve in visoke ocene njegovega dela.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanje revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelil. Zato sodišče s tega vidika izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik v jutranjih urah dne 5. 5. 2007 izven delovnega časa brez dovoljenja pristojnega neupravičeno uporabil službeno vozilo, ki mu je bilo sicer zaupano v službi, da je bilo vozilo potem, ko ga je dežurni policist pogrešal, po treh urah najdeno v mestu in z rezervnimi ključi s strani policistov vrnjeno v prostore tožene stranke, da je imelo odbito vzvratno ogledalo in je do tega prišlo, ko je tožnik v prometu na cesti oplazil mestni avtobus, s tem da je nadaljeval z vožnjo in dogodka ni takoj prijavil, da je tožnik pred tem, ko se je sestal s svojim „virom“, v lokalu popil nekaj pijače in je bila tudi kasneje, ko se je zglasil na policijski postaji, ugotovljena njegova alkoholiziranost. 9. Revizijsko sodišče je na gornje dejanske ugotovitve vezano. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče pravilno zaključilo, da ima tožnikovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja neupravičene uporabe iz 264. člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 63/1994-95/04), ki ga stori uradna oseba, ki neupravičeno uporabi denar, vrednostne papirje ali kakšne druge stvari, ki so ji zaupane v službi. Izid kazenskega postopka na te ugotovitve sodišča v delovnem sporu ne vpliva. Povzročena škoda pri tem ni predpisana kot nujni znak tega kaznivega dejanja. Tako je sodišče utemeljeno presodilo, da je tožnik kršil delovne obveznosti v smislu prve alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), to je kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.

10. Sodišče se je opredelilo tudi do obstoja okoliščin iz prvega odstavka 110. člena ZDR, ki so pogoj za podajo izredne odpovedi in zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Glede na tožnikov status in značaj dela policista, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, revizijsko sodišče soglaša, da je tožena stranka glede na vse okoliščine tožnikove kršitve utemeljeno ugotavljala, da tožnikovega delovnega razmerja v smislu navedenih določb ni bilo mogoče nadaljevati.

11. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.