Jedro

Tožba vsebuje več zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago (ugotovitev ničnosti treh pravnih poslov). Tudi za presojo dovoljenosti revizije kot vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni mogoče upoštevati skupno označene vrednosti v višini 10.000 EUR (kot morebitnega seštevka vrednosti posameznih uveljavljanih zahtevkov). Odločitev o reviziji namreč ni odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, niti niso med seboj tako povezani, da bi bila odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek tožnic, s katerim sta uveljavljali:

(1) ugotovitev ničnosti (1) dodatka k pogodbi o vlaganju in ustanovitvi mešanega podjetja št. 74/92 z dne 28. 9. 1992 glede delov takratne parc. št. 1367, ki so predstavljali F. S. podržavljene dele parc. št. 1411 in 1396/1 k. o. ... in ki sedaj predstavljajo dele parc. 1367/2 in 1367/6 k. o. ...; in (2) pogodbe o preoblikovanju in prenosu družbenega kapitala na H. d.o.o. z dne 22. 9. 1992 ter menjalne pogodbe z dne 9. 6. 1994, sklenjene med prej navedeno družbo in družbo R. d.d. v delih, ki se nanašajo na prenos dela parc. št. 1367/1, ki je predstavljal F. S. podržavljeni del parc. št. 1411 in ki sedaj predstavlja del parc. št. 1367/3 k. o. ...;

(3) ugotovitev, da so F. S. podržavljeni deli sedaj obstoječih parc. št. 1367/2, 1367/6 in 1367/3 k. o. ... v trenutku uveljavitve ZDen 7. 12. 1991 predstavljali del parc. št. 1367 k. o. ..., pri kateri je bila takrat v zemljiški knjigi vknjižena družbena lastnina, kot imetnik pravice uporabe pa družbena pravna oseba I. p.o. in da so vsi zemljiškoknjižni vpisi po 7. 12. 1991 pri teh nepremičninah v B listu zemljiške knjige nični; da sta toženca dolžna dovoliti geometrsko odmero delov parc. št. 1367/2, 1367/6 in 1367/3 k. o. ..., ki so ob podržavljenju predstavljali F. S. z odločbo z dne 8. 6. 1964 podržavljene parc. št. 1411 in 1396/1 k. o. ..., in takoj po njeni pravnomočnosti izstaviti zemljiškoknjižno dovoljenje za odpis novo vzpostavljenih parcel od vl. št. 1665 k. o. ..., za otvoritev novega zemljiškoknjižnega vložka iste k. o. zanje, za izbris vseh zemljiškoknjižnih vpisov, izvedenih pri novo nastalih parcelah v B listu po 7. 12. 1991, tako da bo pri njih vzpostavljena družbena lastnina in kot imetnica pravice uporabe vpisana I. p.o.;

(4) s tretji točki podrednim zahtevkom pa: ugotovitev, da so vse vknjižbe imetništva pravice uporabe in lastninske pravice po 7. 12. 1991 glede delov parc. št. 1367/2, 1367/6 in 1367/3 k. o. ... nične, zlasti tudi vknjižbe teh pravic na družbi R. d.d. in H. d.o.o. ter vsi kasnejši vpisi v B listu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. S sklepom II DoR 46/2011 z dne 19. 5. 2011 je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, ali sodba sodišča druge stopnje o pritožbeni graji prvostopenjske ugotovitve, da sta (bili) parc. št. 1367/2 in 1367/6 k. o. ... predmet pogodbe o vlaganju in ustanovitvi mešanega podjetja R. d.d. z dne 17. 7. 1990, vsebuje zadostne razloge, da je njeno pravilnost v tem delu mogoče preizkusiti; in v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o izgubi pravice zahtevati vrnitev podržavljenih zemljišč v naravi zaradi opustitve zavarovanja z začasno odredbo po 68. členu Zakona o denacionalizaciji.

4. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje pravočasno vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da Vrhovno sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje

5. Na vročeno revizijo je odgovorila prva toženka in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Iz uvodnega prikaza sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožnici v tožbi uveljavljali več zahtevkov. Zahtevali sta namreč ugotovitev ničnosti treh pravnih poslov: 28. 9. 1992 sklenjenega dodatka k pogodbi o vlaganju in ustanovitvi mešanega podjetja z dne 17. 7.1990, 22. 9. 1992 sklenjene pogodbe o preoblikovanju in prenosu družbenega kapitala in 9. 6. 1994 sklenjene menjalne pogodbe, nadalje pa še ugotovitev ničnosti po 7. 12. 1991 opravljenih zemljiškoknjižnih vpisov pri parcelah, katerih vrnitev v denacionalizacijskem postopku zahtevata v naravi ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, vse kot posledico ničnosti pogodb. Tožba torej vsebuje več zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Po drugem odstavku 41. člena ZPP se zato pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Tožnici sta v tožbi označili eno, skupno vrednost v znesku 10.000 EUR, kateri tožena stranka ni ugovarjala niti je ni korigiralo sodišče v za to predvidenem postopku.

8. Tudi za presojo dovoljenosti revizije kot vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni mogoče upoštevati skupno označene vrednosti v višini 10.000 EUR (kot morebitnega seštevka vrednosti posameznih uveljavljanih zahtevkov). Odločitev o reviziji namreč ni odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, niti niso med seboj tako povezani, da bi bila odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP). Na to kažeta že dve v sklepu II DoR 46/2011 dopuščeni vprašanji, od katerih se prvo, procesno, nanaša le na predmet prvega pravnega posla, to je pogodbe o vlaganju in ustanovitvi mešanega podjetja R. d.d. in k tej pogodbi sklenjenega dodatka glede delov parcel 1367/2 in 1367/6 k.o. ..., drugo, materialnopravno vprašanje, pa se nanaša na preostala dva pravna posla, tj. pogodbo o preoblikovanju in prenosu družbenega kapitala na H. d.o.o. z dne 22. 9. 1992 in menjalno pogodbo z dne 9. 6. 1994, katerih predmet naj bi bil (tudi) tožnicama pripadajoč del parcele 1367/6 k.o. ... Gre za povsem različna pravna vprašanja o posameznih zahtevkih, kar pomeni tudi, da je odločitev o njih lahko različna.

9. Ker ima enotno, nediferencirano označena vrednost spornega predmeta za vse zahtevke skupaj enake posledice kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, revizija v obravnavnem primeru ni dovoljena. Na takšno presojo ne more vplivati okoliščina, da je Vrhovno sodišče revizijo predhodno dopustilo s sklepom II DoR 46/2011. Vrhovno sodišče namreč v revizijskem postopku samostojno presoja vrednost spornega predmeta, ki je odločilna za dovoljenost revizije, in to ves čas revizijskega postopka, katerega prva faza je v primeru, ko revizija ni dovoljena že po zakonu, tudi postopek dopustitve revizije. Ker pa je v postopku dopustitve revizije Vrhovno sodišče omejeno na procesno gradivo, ki ga ponudi predlagatelj, kar vedno ne omogoča popolnega preizkusa vrednosti spornega predmeta, ga tudi potem, ko revizijo dopusti, takšen sklep ne odvezuje dolžnosti (ponovnega) preizkusa vseh za dovoljenost revizije potrebnih predpostavk, vključno z vrednostjo spornega predmeta.

10. Glede na navedeno je V rhovno sodišče tožničino revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.