Jedro

Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

Revident ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vendar samo za določen čas, v reviziji pa niti ne navaja nemožnosti zaposlitve na Kosovu. Ne gre namreč prezreti, da ima revident poklicne izkušnje, opravljal pa je tudi samostojno gospodarsko dejavnost, zato izguba zaposlitve kot posledica zapustitve ozemlja Republike Slovenije za revidenta zaradi neizkazane navedbe o ogroženosti njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine v primeru zapustitve Republike Slovenije ne more predstavljati zelo hude posledice.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za začasno odredbo se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper odločbo Upravne enote Izola, št. 214-229/2015 z dne 29. 10. 2015. Z navedeno odločbo je upravni organ zavrnil prošnjo revidenta za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo (1. točka izreka) in odločil, da mora revident zapustiti Republiko Slovenijo v roku 15 dni od dokončnosti odločbe (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita ter se sklicuje na razloge tožene stranke v njeni odločbi. Na podlagi šeste alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o tujcih se dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tak razlog pa je zagotovo pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja po petem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika, katerega predmet je organiziranje nezakonitega preseljevanja tujca s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravi izpodbijana odločba ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Revident v okviru 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic.

7. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

8. Revident je v zvezi s tem zgolj navedel, da že dalj časa živi v Republiki Sloveniji, kjer ima urejene bivanjske razmere, zdravstveno zavarovanje in plačane vse davke ter prispevke. V primeru zapustitve Republike Slovenije bi izgubil temeljni zaslužek, plačo. Zagotovljeno ima zaposlitev pri delodajalcu Diagrad, d. o. o, ki je zadovoljen z njegovim delom in zainteresiran, da mu zaposlitev podaljša. Navedel je še, da bi zaradi zapustitve Republike Slovenije in posledično izgube zaposlitve on in njegova družina, ki je od njega finančno odvisna, saj jo preživlja in vzdržuje, zapadli v hudo finančno stisko, ker je njegova plača edini vir preživljanja.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, poleg tega pa ni z ničemer izkazal, da ima družino, v katerem kraju ta dejansko prebiva, prav tako pa ni navedel in izkazal, koliko so otroci stari. S potrebno verjetnostjo tudi ni izkazal preživljanja in vzdrževanja družinskih članov, temveč je le pavšalno navedel, da je njegova družina finančno odvisna od njega in bi zato zapadla v hudo finančno stisko. Zgolj navedba, da ima revident v Republiki Sloveniji zagotovljene bivanjske pogoje, za obstoj zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča, saj ni navedel in izkazal, zakaj si v državi, katere državljan je, prav tako ne bi mogel zagotoviti bivanjskih pogojev, kot si jih je v Republiki Sloveniji (npr. z najemom).

10. Prav tako ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitev z navedbo, da ima v Republiki Sloveniji zagotovljeno zaposlitev za določen čas (kar potrjuje pogodba o zaposlitvi z dne 10. 4. 2015). Tudi v tem delu namreč ni navedel in izkazal, v kolikšni meri je njegovo preživljanje in preživljanje njegove družine dejansko odvisno od zaposlitve v Republiki Sloveniji oziroma kakšno je njegovo siceršnje premoženjsko stanje. Revident ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vendar samo za določen čas, do 14. 5. 2016, v reviziji pa niti ne navaja nemožnosti zaposlitve na Kosovu. Ne gre namreč prezreti, da ima revident poklicne izkušnje, opravljal pa je tudi samostojno gospodarsko dejavnost, zato izguba zaposlitve kot posledica zapustitve ozemlja Republike Slovenije za revidenta zaradi neizkazane navedbe o ogroženosti njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine v primeru zapustitve Republike Slovenije ne more predstavljati zelo hude posledice.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident je hkrati z revizijo predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 13. Na podlagi 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je o vloženi reviziji oziroma o njeni nedovoljenosti Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog revidenta za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).