Jedro

Ker so se razmere v prav vseh pravno relevantnih dejavnikih (od katerih je odvisna določitev preživnine), povsem spremenile, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je (v mejah zahtevka) na novo določalo višino preživninske obveznosti. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovljena dejstva ne utemeljujejo dodatnega znižanja že tako nizke preživninske obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki spremeni tako, da se tudi podredni zahtevek za znižanje preživnine zavrne.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tako prvostopenjskega kot drugostopenjskega postopka.

Obrazložitev

1. V tej pravdi tožnik zaradi spremenjenih razmer zahteva odpravo preživnine, podredno vsaj njeno znižanje.

2. Sodišče prve stopnje je primarni zahtevek zavrnilo, podrednemu pa delno ugodilo in dotlejšnjo preživnino, ki je valorizirana znašala 104,46 EUR, znižalo tako, da od 17. julija 2013 dalje znaša 80,00 EUR. Višji podredni zahtevek je zavrnilo ter nazadnje odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

3. Zoper takšno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen. Sklicuje se na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ter posebej poudarja dejstvo, da se tožnik niti malo ne potrudi, da bi si našel delo oziroma je celo prostodušno povedal, da bi nemudoma lahko dobil zaposlitev. Obenem opozarja na dejstvo, da ima tožnik judikatno terjatev v višini 41.909,00 EUR.

4. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Ker so se razmere v prav vseh pravno relevantnih dejavnikih (od katerih je odvisna določitev preživnine), povsem spremenile, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je (v mejah zahtevka) na novo določalo višino preživninske obveznosti. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovljena dejstva ne utemeljujejo dodatnega znižanja že tako nizke preživninske obveznosti, ki je valorizirana znašala v času sojenja na prvi stopnji 104,46 EUR.

7. Ob dejstvu, da je toženec l4-letni mladenič in aktivni nogometaš ter da po presoji sodišča prve stopnje znašajo njegove potrebe približno 380,00 EUR mesečno, je namreč na dlani, da že dosedanja preživnina krije le manjši del otrokovih potreb. Glede na to, da so tudi preživninske zmožnosti zakonite zastopnice slabe (obeta se ji pripravniška plača v višini 500,00 EUR, nato pa plača v višini 800,00 EUR) ter da jih malenkostno izboljšuje prejemanje otroškega dodatka v višini 114,00 EUR, ni utemeljenega razloga za še dodatno znižanje preživnine. Zoper znižanje govorijo potencialne preživninske zmožnosti toženca (glej dejanske ugotovitve o možnosti, da bi imel službo, a je ne želi) ter visoka judikatna terjatev, ki jo ima tožnik zoper svojega dolžnika.

8. Ob takšnih dejstvih niti okoliščina, da ima tožnik še eno preživninsko obveznost (do mlajšega sina) ne utemeljuje znižanja preživninske obveznosti. Ta že sedaj krije le manjši del preživninskih potreb (ki jih je sodišče prve stopnje glede na slabe preživninske zmožnosti obeh staršev že tako presojalo ustrezno restriktivno). Če bi torej pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijano sodbo v delu, ki preživninsko obveznost znižuje, bi ravnalo v nasprotju z zahtevo iz 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki sodišču nalaga, da med pravno relevantnimi preživninskimi dejavniki vzpostavi ustrezno vrednotno sorazmerje.

9. Ker je tako, je v pritožbi uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava podan. Na podlagi pete alinee 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se tudi podredni tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

10. V skladu s 413. členom ZPP sodišče v družinskih sporih o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Ker so se preživninske razmere v resnici spremenile ter je sodišče na podlagi kontradiktornega postopka, v katerem sta obe pravdni stranki zatrjevali resnično nova dejstva, vzpostavljalo vrednotno sorazmerje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nepravično, če vsaka stranka krije svoje stroške tovrstnega postopka.