Jedro

Pravno vprašanje, ki ga izpostavlja tožeča stranka, ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je bil predlog zavrnjen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 15.000,00 EUR pogodbene kazni zaradi nespoštovanja odpovednega roka iz 10. člena Pogodbe o trgovskem zastopanju za prodajo proizvodov tožene stranke na območju Ljubljane in Notranjske. Tožeča stranka je v času odpovednega roka s pogodbo o ekskluzivnem zastopanju za gostinski sektor vse pravice trženja in prodaje izdelkov prenesla na družbo B. d.o.o., zato tožeča stranka ni mogla več pobirati naročil pri obstoječih strankah in ji je bila odvzeta pravica do trženja določenih produktov tožene stranke v gostinskem sektorju. Po presoji pritožbenega sodišča bi enostransko skrčenje pogodbenega predmeta, ki naj bi ga s sklenitvijo pogodbe o distribuciji izdelkov za gostinski sektor izvedla tožena stranka, lahko pomenilo enostransko (protipravno) spremembo pogodbe, ne pa njenega prenehanja. Pogodbena kazen, dogovorjena v 10. členu Pogodbe, pa ni bila dogovorjena za primer kršitve pogodbe, temveč za primer prenehanja pogodbe.

2. Predlagatelj revizije navaja, da je pravilnost stališča višjega sodišča odvisna od vprašanja, ali terjatev na plačilo pogodbene kazni, ki je dogovorjena za neizpolnjevanje pogodbe, nastane le v primeru, če se pogodba sploh ne izpolnjuje, ali nastane tudi v primeru, da se pogodba izpolnjuje le v omejenem obsegu. Predlagatelj navaja, da dosedanja sodna praksa Vrhovnega sodišča do navedenega vprašanja ni zavzela stališča, poleg tega pa sporna sodba višjega sodišča predstavlja odstop od dosedanje sodne prakse višjih sodišč, zato je po njegovem mnenju podan razlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni utemeljen.

4. V obravnavani zadevi se ne zastavlja vprašanje, kot ga je formuliral predlagatelj, temveč je v spornem primeru relevantno vprašanje, ali je utemeljena terjatev na plačilo pogodbene kazni, če je bila ta dogovorjena za kršitev ene od pogodbenih obveznosti (kršitev odpovednega roka), v primeru, da je bila kršena (kakšna druga) pogodbena obveznost (četudi znotraj odpovednega roka). V tej luči zato pravno vprašanje, ki ga izpostavlja tožeča stranka, ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).